ŠOLA: Če je »good morning« lažje izreči kot dobro jutro

Kljub temu, da gre za staro zgodbo, mi je kapilarno širjenje italijanskega jezika v slovenskem šolskem okolju na Tržaškem še vedno nerazumljivo. Če se moramo po eni strani zavedati, da je prisotnost neslovenskih otrok za naše šole v mestu potrebna, bi bilo po drugi strani res lepo, da bi nekoliko bolj odločno nastopili v prid svojega jezika in se ne prilagajali tistim staršem, ki morda niso razumeli, kam so vpisali svojega otroka. Za nami so šolske božične prireditve, na katerih smo starši mestnih šol ponosno zaploskali svojim malčkom. V eni izmed teh so zapeli znane pesmi v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini. Samo ena pesem je bila samo v slovenščini. Napoved je bila dvojezična. Tudi uradni pozdravi predstavnikov šol, kar je seveda razumljivo. Kakšna pa je razlika med slovensko in dvojezično šolo? Velika, nedvomno, ko gre za program med poukom v učilnicah. Izven njih pa? Božič bi lahko bil priložnost, da bi slovenske običaje predstavili italijansko govorečim staršem, na primer. A kaj, ko večini se niti jutranji pozdrav v slovenščini ob vhodu v šolo ne zdi potreben. Morda je pretežek? Prepričana sem, da bi v šoli z angleškim učnim jezikom pozdravili z Good morning. »Dobro jutro« pa se jim nikakor ne zapiči v spomin. Prireditev v angleščini v angleški šoli starši mirno sprejmejo. Samo slovensko petje ali deklamiranje na prireditvi v slovenski šoli pa ne vzbuja istih reakcij. Ne iščem krivcev, saj vem, da se je z nekaterimi ljudmi težko dogovarjati. Vabim pa, kot je v pogovoru v bližnjem članku storila vzgojiteljica, naj se starši mešanih in italijanskih družin zamislijo, zakaj so otroke poslali v slovensko šolo in kaj si od šole želijo.