Štajerski pust v gvaš tehniki iz leta 1946, izrezanka Ob rečnem bregu iz leta 2003, tapiserija Noč padajočih zvezd (1990), akvarel Prvi man na Ptuju (1946), oljnati diptih Noč v Sohu (1957).
Pokrajina Trst razpolaga po novem s petindvajsetimi deli Bogdana Groma. V Devinščini pred petindevetdesetimi leti rojeni slikar, ki živi v Združenih državah Amerike, se je odločil, da del svoje bogate umetniške zapuščine podari svojemu rojstnemu mestu. Natančneje Pokrajini - instituciji, ki bi jo radi nekateri ukinili, v kateri pa je Grom videl prednost, saj združuje občine in kraje, ki so mu pri srcu.
Umetnika je v petek v palači Galatti sprejela predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in se mu zahvalila za darilo, ki ima veliko kulturno in umetniško vrednost, a tudi denarno (124.000 evrov). »Odkar sem predsednica tržaške pokrajine se trudim, da bi ovrednotila njeno kulturno bogastvo. Raznolikost našega teritorija se zrcali tudi v vaših delih, v njih je čutiti vaše korenine.« Gre za izbor del, ki so bila pozimi razstavljena v Skladišču idej (nad sto razstavljenih del si je ogledalo 3.000 ljudi), ponuja pa vpogled v različne izrazne tehnike Gromovega opusa in obiskovalcu omogoča, da prehodi slikarjevo življenjsko pot »s Krasa v Ameriko«, kot je dejala predsednica. Ravno zaradi tega je Grom izrazil željo, da bi bila dela razstavljena skupaj: začasno v palači Galatti, o končni lokaciji še razmišljajo.
»Vedno sem smatral, da ne delam za sebe, ampak da bo vse, kar naredim, nekega dne pripadalo drugim. Vesel sem, da bo izbor mojih del odslej v Trstu,« pravi ustvarjalec. Predsednici in njenim dragocenim sodelavkam se je zahvalil za trud, ki so ga vložile v razstavo, Tržačanom pa, da so jo obiskali v tako velikem številu in tudi s posvetili v spominsko knjigo dokazali, »da Bogdan Grom danes ni več težko prebavljiv«.
Vitalni umetnik je izrazil željo, da bi dočakal 120 let, saj bi rad dokončal nekatera že nastavljena dela. Trenutno se posveča ukvarjanju arhiva, »fantazija pa še vedno deluje, načrtov ne manjka«.