Remember – da ne bi pozabili

»Coup de theatre« celotnega filma se zgodi približno deset minut pred koncem in že to je dober razlog, zaradi katerega si gre ogledati zadnje delo Atoma Egoyana, avtorja, ki je zaslovel z delom Ararat, filmom, ki pripoveduje o genocidu Turkov nad Armenci.
Tokrat je kanadski režiser svoje tretje oko posvetil trpljenju Judov in tragediji koncentracijskih taborišč.
Junak zgodbe je ostareli Zev, ki ga po ženini smrti preganjajo hudi in mučni spomini na mladost in trpljenje v Auschwitzu. Ko mu Max, stari prijatelj, ki je prav tako kot Zev preživel mladostniška leta v koncentracijskem taborišču, izroči pisemsko ovojnico z denarjem in dolgim spiskom, se Zev odloči, da bo našel Rudyja Kurlanderja – nekdanjega esesovca in vodjo taborišča – in ga pripeljal pred roko pravice.
Pobegli zločinec naj bi baje živel nekje med Ameriko in Kanado in to pod novim imenom. Zato se Zev odpravi na obisk k štirim osebam, ki bi lahko ustrezale opisu nekdanjega krvnika.
Popotovanje šestinosemdesetletnega angleškega igralca Christopherja Plummerja seveda zelo spominja na tisto Seana Penna v filmu This must be the place Paola Sorrentina, pa čeprav gre v tem primeru bolj za eksistencialni road movie, saj sledimo želji po maščevanju starejšega človeka, ki je tisto zlo doživel v prvi osebi.
Egoyanov film je tudi srečanje, morda eno zadnjih tovrstnih srečanj, med pričevalci, ki so preživeli koncentracijska taborišča in današnjo mladino, ki o tistem času seveda ve bolj malo. In vrednost zgodbe Remember je tudi v tem, da spet spominja na zgodovinsko poglavje, ki ga ne gre pozabiti.

Remember
Kanada, Nemčija 2015
Režija: Atom Egoyan
Igrajo: Christopher Plummer, Martin Landau, Bruno Ganz, Jürgen Prochnow, Heinz Lieven
Ocena: ★★★ 1/2