Poezija nagovarja tiste, ki so ji pripravljeni prisluhniti. V nedeljo dopoldne se je v njenem imenu v Ljudskem vrtu v Trstu zbrala lepa skupina ljudi različnih generacij in narodnosti: Slovenci, Italijani, Pakistanci, Argentinka ... Vabilu Slovenskega kluba, ki je v sodelovanju s Kulturnim društvom Tina Modotti priredil tradicionalno nedeljsko matinejo ob svetovnem dnevu poezije, se je marsikdo odzval s knjigo v roki in pred mikrofonom prebral nekaj verzov, svojih ali izposojenih. Njihova rdeča nit je bil upor, saj so si organizatorji tokratni poklon poeziji zamislili v duhu revolucionarnega leta 1968.
Tržaški kantavtor Ivo Tull je na eni od kitar, ki jih sam izdeluje, zapel Dylanovo The Times They Are A-Changin, v kateri je ameriški kantavtor pozval: »pisci in kritiki, preroki sveta, odprite oči, saj korajža velja«. Priložnostni razmišljanji sta, vsak v svojem jeziku, ponudila radijski in televizijski voditelj Mitja Tretjak ter pesnik in prevajalec Gianluca Paciucci. Ta je spomnil na nekatere dogodke, ki so zaznamovali leto '68, na primer praško pomlad, in bralcem ponudil besede Pasolinija, Else Morante in drugih avtorjev. Tretjak je sestavil zanimiv seznam današnjih razlogov za upor, ki je danes predvsem borba za pravice in svobodo drugih.
Za mikrofonom so se nato zvrstili Sanja Širec, Nicolò Giraldi, Boris Pangerc, Claudia Dominguez in drugi ljubitelji poezije. Med njimi je bil tudi Meesam Ali Agha, ki je moral rojstni Pakistan zapustiti zaradi svojih verzov: danes kot prosilec za azil živi v tržaški skupnosti konzorcija ICS. V maternem jeziku in italijanskem prevodu je prebral tudi verze, ki so se glasili nekako tako: ne zavračajte nas, ne glejte nas s sovražnimi očmi, raje vprašajte, skozi katere težave smo šli ...