O slovenskem jeziku in literaturi v FJK

Letošnji tridnevni kongres Slovenskega slavističnega društva poteka v teh dneh v Vidmu. Skupaj ga prirejajo Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in videmska univerza oziroma njen Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede. Kongres je letos posvečen predvsem stanju v zamejstvu oziroma razmeram pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature. Med posameznimi temami pa sta v ospredju tudi Cankarjeva ustvarjalnost in stoletnica konca prve svetovne vojne. Posebna gostja kongresa je tudi koroška književnica Maja Haderlap.
Med četrtkovim prvim kongresnim dnem je bil med drugim govor o stikih med furlanščino in slovenščino na tem območju, o slovenskem ustnem izročilu na Videmskem - predstavili so tudi novo knjigo Brune Balloch iz Subida Lučice na oknah, ki jo je izdalo KD Ivan Trinko -, ter o slovenskem jeziku in narečjih v Reziji, Kanalski, Nadiških in Terskih dolinah.
Na kongresu bodo podelili tudi štiri priznanja. Prejeli jih bodo Živa Gruden, zgodovinska ravnateljica dvojezične šole v Špetru, ki je med drugim ostebrila šolski, izobrazbeni, jezikovni in kulturni preporod Slovencev v Benečiji, Bruna Balloch za izjemno delo na področju ohranjanja slovenskega terskega narečja iz Subida in kulturne dediščine Terskih dolin, Maria Bidovec, raziskovalka in profesorica slovenskega jezika, književnosti in kulture v italijanskem prostoru, ter Roberto Dapit za delo na področju lingvistike, literature in antropologije Slovencev v FJK (posvetil se je predvsem Beneški Sloveniji) ter za dolgoletno požrtvovalno pedagoško delo. Za častni članici Slavističnega društva Slovenije so predlagali Ireno Novak Popov in Vero Tuta Ban.