»Etičen pogled na svet je tesno povezan s kulturo in jezikom«

Slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko je včeraj obiskala naše tržaško uredništvo. Spregovorila je o dosežkih iz tega mandata, o slovenskem filmu, o novem zakonu o medijih ter o družbeni vlogi slednjih, o Zamejski kulturni koordinaciji, pa tudi o Srečku Kosovelu in Zofki Kveder, ki jima je letošnje leto posvečeno.

V Trstu se mudite na obisku v dneh Tržaškega filmskega festivala. Kakšno vzdušje ste začutili?

Neverjetno. Odlično vzdušje ob predstavitvi kar 23 filmov slovenskih režiserk. Videli smo vrste ljudi, ki so čakali na vstop v kinodvorane. Povezanost in solidarnost filmskega sektorja je nekaj, kar nakazuje na dobro prihodnost – če bomo vanjo kot država vlagali.

Bi izbrali tri dosežke, izpeljane v tem mandatu, na katere ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna, da smo kulturo enakopravno in samozavestno postavili ob bok drugim sektorjem, v središče družbe, kar je bil naš moto že prej, in da smo se vzpostavili kot relevanten sogovornik, kot državotvorno ministrstvo, ki sodeluje in se povezuje z drugimi resorji ter išče najboljše rešitve za sektor. Proračun za kulturo smo povečali za več kot 20 odstotkov.

Ponosna sem tudi na največji investicijski cikel v zgodovini tega resorja. Odprtih imamo več kot 60 gradbišč. Nekatere investicije se zaključujejo, odpirajo se nove. In to po celi Sloveniji, ki je geografsko relativno majhna, a ima težave s centralizacijo. Naša politična usmeritev je skladen regijski razvoj. In kultura je na tem področju odlična – zaradi izjemno razvejane ljubiteljske dejavnosti, knjižnic, gledališč, muzejev in galerij ter kulturne dediščine – in lahko služi kot model za enakomerni razvoj tudi za druga področja.

Tretja stvar pa je prenova zakonodaje. V kulturi je bila vsa zakonodaja stara več kot 20 let, iz različnih razlogov, tudi političnih, predvsem pa, ker ministrstvo ni imelo stabilnega vodstva. V zadnjih dvajsetih letih sva samo dva ministra za kulturo na tem položaju ostala cel mandat. Kultura je pri tem res simptomatična; v Sloveniji so tudi vlade, ki so opravile celoten mandat, zamenjale dva, tri ministre za kulturo. Ministrstvo je bilo enkrat celo ukinjeno. Dokončanje mandata pomeni tudi stabilnost za sektor. Prenova zakonodaje se je zdela nemogoča, za marsikaj so nam odsvetovali, da se lotimo sprememb, od medijskega do krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zato sem ponosna, da nam je vse to uspelo – in to v širokem dialogu z deležniki.

Večkrat ste obiskali Slovence v Italiji. Kaj vas je presenetilo, zaskrbelo, nagovorilo?

Kot študentka sem na Filozofski fakulteti imela veliko kolegov iz zamejstva, med njimi imam tudi dobre prijatelje. Najbolj, že takrat in tudi danes, me do srca gane odnos do kulture, ki jo v zamejstvu vzgajate že od mladih nog. Ko vidiš vse požrtvovalno delo, ki ga terjajo te prelepe dediščinske obleke, pa vse do pevskih zborov, knjig, glasbe in gledališča – vedno je v ospredju skupnost, ki jo povezuje jezik in odnos do kulture, preteklosti – tudi kot temelj pogleda na svet in osnovna etična prepričanja. To pomembno sporočilo, ki ga skušam naprej predati tudi sama, je, da je ta etičen pogled na svet, na osnovno pravičnost, utemeljen tudi na zgodovinskih bojih za socialno pravičen svet in neizmerno povezan s kulturo in jezikom.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku