Prijava
Dark Theme
Jubilejno, osemstoto glasbeno rubriko bom posvetil enemu izmed najboljših bendov vseh časov. Skupina Motorpsycho je prav gotovo bend, kateremu sem se najbolj posvetil v teh šestnajstih letih. Odkar mi je bila dana možnost pisanja glasbenih rubrik, sem Norvežane obravnaval kar enajstkrat. Nikoli me niso razočarali. Gre namreč za vrhunske, nekonvencionalne glasbenike, ki dobro vedo, kaj delajo. Tako je seveda tudi ob tokratni novi plošči The Gaia II Space Corps, ki je prejšnji teden izšla za hišno glasbeno založbo Det Nordenfjeldske Grammofonselskab.
Motorpsycho je pravi guru svetovne psihedelične glasbene scene. Gre za bend, ki se je v petintridesetletni karieri lotil domala vseh glasbenih zvrsti. Hans Magnus »Snah« Ryan in Bent Sæther sta glavna akterja benda – kitara, bas in dvojni vokal že od ustanovitve zasedbe. Za bobni pa so se večkrat vrstili različni bobnarji. Zadnja leta je na primer sedel Tomas Järmyr. Z njim je bend leta 2017 izdal prvi del tako imenovane Gullvag trilogije, ploščo The Tower, kateri je dve leti kasneje sledil album The Crucible, leta 2020 pa še zadnji The All Is One. Že leto kasneje je trilogiji sledila nova plošča Kingdom of Oblivion, sedemdeset minut sveže glasbe, v kateri smo poslušali tudi nekaj akustičnega materiala.
Nato je bila spet v ospredju rokerska psihedelija na albumu Ancient Astronauts. Motorpsycho so pač taki, radi ustvarjajo najrazličnejšo glasbo, briga jih, če bo plošča prodrla na evropski mainstream. Od vedno pa imajo radi tudi bolj akustične komade. Zato so se pred tremi leti, po seriji »epskih« rokerskih albumov, vrnili z bolj pop obarvanim ploščkom z intimnimi in pretežno akustičnimi skladbami. Yay! je bil neke vrste odgovor na celo vrsto zakompliciranih albumov, ki jih je bend izdal v prejšnjih letih. Veliko bolj »prebavljiva« plošča z jasnim namigom na akustično folk psihedelijo iz šestdesetih in sedemdesetih prejšnjega tisočletja.
Lani je prišel med oboževalce plošček Motorpsjcho, z njim pa je bil očiten povratek k tistemu progresivnemu roku, ki bend karakterizira že toliko let. Podobnemu kalupu sledi tudi nova plošča The Gaia II Space Corps, pa čeprav so komadi tokrat krajši in bolj rokersko direktni. Sedem pesmi za malo več kot petintrideset minut glasbe. Sæther je o novem albumu povedal: »Gre za pesmi, ki ne zvenijo ravno heavy metal ali hard rock, a očitno črpajo iz teh glasbenih žanrov. Vsekakor je to album, ki se še najbolj približuje “klasični” hard rock plošči.« Kitare, kitare in spet kitare so stalno v ospredju, pa psihedelija seveda tudi. Rok do skrajnosti!
Eden izmed najpomembnejših glasbenih promoterjev vseh časov Bill Graham je o skupini Motorpsycho nekoč dejal: »Niso najboljši v tem, kar počnejo, so edini, ki počnejo to, kar počnejo.« Pokojni Graham mi, upam, ne bo zameril, če si njegovo trditev prisvojim in se pod njo podpišem.
The Gaia II Space Corps
Motorpsycho
Psihedelični rok
Det Nordenfjeldske Grammofonselskab, 2026
