Iz filmske pripovedi veje duh časa

Nagrajen avgusta v Sarajevu z bronasto nagrado občinstva, Belo se pere na devetdeset je eden najbolj pričakovanih slovenskih filmov zadnjih let in od danes na sporedu slovenskih filmskih dvoran. Ganljiva avtobiografska zgodba pisateljice in novinarke Bronje Žakelj, ki je doživela devet ponatisov – in tudi italijanski knjižni prevod – je v režiji danes dvainpetdesetletnega mariborskega režiserja Marka Naberšnika postala film.

Pripoved, postavljena v Ljubljano in v zadnja desetletja prejšnjega stoletja, spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Od zgodnjih otroških brezskrbnih in razposajenih let, mimo težje pubertete, zapletene mladosti, pa vse do trenutka, ko si tudi sama ustvari družino. Bronjina življenjska pot tako kot že v knjigi doživi marsikatero tudi zelo grenko in pretresljivo preizkušnjo, ki jo film predstavlja gledalcu skozi ganljivo pripoved.

Od samega začetka dekličin otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, stric in teta, a tudi vrsta skoraj simbolov tistega časa, kot so bili kakav Benko, keksi, avto Zastava, prenos sarajevskih olimpijskih iger, tržaški šoping in glasbena kulisa takratne Jugoslavije. Ob vsakdanu simpatične družine, v kateri sobivajo različne ideje in ideologije takratnega skupnega jugoslovanskega prostora, je dobro predstavljen duh časa, ki je značilen za tisto obdobje. Prežeta z nostalgijo in humorjem pa je zgodba predvsem žalostna, saj pripoveduje o smrti mame, ki podleže raku, bolezni, s katero se pri dvajsetih letih mora soočiti tudi sama protagonistka, in o vrsti drugih tragičnih trenutkov, ki pa jim Bronja zna vselej kljubovati.

Naberšnikov film je posnet tudi v Trstu: babica in vnukinja se prepustita srebanju kave ob mestnem nabrežju, ne moreta se odpovedati nakupovanju po tržaških trgovinah. Morda pa je ravno ta del filma Belo se pere na devetdeset najmanj zanimiv in najbolj pomanjkljivo predstavljen, ker ga scenografsko niso uspeli postaviti v čas, v katerega je postavljeno dogajanje. To je seveda škoda, saj je Trst imel tedaj prav poseben čar, ki ga v filmu pogrešamo.

Belo se pere na devetdeset

Države: Slovenija, Italija, Srbija, Hrvaška, Makedonija 2025

Režija: Marko Naberšnik

Igrajo: Lea Cok, Anica Dobra, Jurij Zrnec, Tjaša Železnik, Iva Krajnc Bagola in Saša Tabaković