Mojstrovina, en sam dolg jam session

Kalifornija je od vedno glasbeno zelo plodna dežela. Že v šestdesetih in sedemdesetih letih so bendi tam rasli kot gobe. Psihedelija, folk rok, flower-power gibanje, nato pa še trši rok v sedemdesetih. Da o osemdesetih ne govorimo, ko je v prvih letih prišel na dan trash metal. Proti koncu osemdesetih pa še žuri v kalifornijskih puščavah in nastanek desert in stoner roka. In ravno v tistem obdobju so odraščali protagonisti današnje rubrike.

Skupina Yawning Man velja za pionirje stoner rok gibanja oziroma, bolj podrobno, puščavskega, psihedeličnega roka. Bend je nastal leta 1986 po razpadu skupine Across The River, ustanovili pa so ga Gary Arce, Alfredo Hernandez in boter puščavskega roka Mario Lalli. Ime za skupino so si fantje izposodili od otroškega filma Palček Tom. Kalifornijsko mesto Palm Springs je v tistih letih mladini nudilo bolj malo razvedrila. Zato so se mladi in med njimi tudi glasbeniki večkrat zatekali v puščavo. Tam so se lahko v miru družili in si kratili čas z dolgimi jam sessioni, ki so pogosto trajali kar več dni. Tem žurom so pravili »generator party«. Dizelski generatorji so poganjali velike ojačevalnike, glasba pa je lahko bila tudi zelo glasna, saj ni v puščavi motila nikogar.

V tem okolju so med prvimi nastopali ravno Yawning Man. Bili so izrazito psihedelični, skorajda »lizergični«, njihovi komadi so bili inštrumentalni in dolgi tudi več deset minut. Na te žure so v tistih letih hodili tudi trije mulci – John Garcia, Josh Homme in Brant Bjork. Energija, ki jo je sprožala glasba Yawning Manov, jih je tako prevzela, da so kmalu nato ustanovili svoj bend Kyuss, ostalo pa je zgodovina.

Bjork ima o tistem obdobju jasne spomine: »Yawning Man so najbolj absurdna puščavska skupina vseh časov. Spomnim se, kako so takrat prihajali v puščavo s svojim kombijem, postavili vse potrebno za igranje, vklopili generatorje in ob sončnem zahodu igrali ure in ure. Vse skupaj je bilo zelo sproščeno, neformalno, intimno, lahko bi rekel celo mistično. Bili so naši heroji in še danes meni najboljši bend, kar sem jih kdaj videl.«

Yawning Man niso izdajali plošč, sicer pa so občasno posneli kak komad. Člani benda so ustanovili cel kup drugih glasbenih projektov, kot Yawning Man pa so svoj prvenec izdali komaj leta 2005. Od takrat so Mario in njegovi izdali še drugih pet studijskih ploščkov in kar nekaj kratkih plošč ter live albumov.

Njihova zadnja mojstrovina Pavement Ends je izšla novembra letos za Heavy Psych Sounds Records. Bend ostaja zvest psihedeličnemu roku z začetkov, vse skupaj izpade kot en sam dolg jam session. »Tempo glasbe se počasi spreminja, podobno kot v meditaciji. Občutki so močni, morda celo dramatični,« nam je razkril Lalli. Šest komadov za skoraj štirideset minut glasbenega popotovanja. Uživajte! Rajko Dolhar

Pavement Ends

Yawning Man

Psihedelični, puščavski rok

Heavy Psych Sounds Records, 2025