Petek, 12 julij 2024
Iskanje

Kako so nastale značilne Boterove obline

Dela kolumbijskega umetnika so zastonj na ogled v muzeju v Bogoti

20. avg. 2019 | 11:48
Dark Theme

Po čistem naključju. Ferdinando Botero, slavni kolumbijski slikar in kipar naj bi svoj značilni slog »odkril slučajno«: na platnu, na katerem je slikal malo mandolino na rdečem fotelju, naj bi mu zmanjkalo prostora za ustrezno dolg vrat instrumenta, zato ga je skrajšal. Nastala je slika s trebušasto mandolino in nadpovprečna oblina je postala najznačilnejša poteza umetnika. Pisalo se je leto 1957, ko je Boterova slika vzbudila veliko zanimanje in tako se je začel uspešen del umetnikove poti. Morda je res, bolj verjetno ni tako, vsekakor je od takrat umetnikova pot s premori šla samo navzgor. Dandanes je med najbolj znanimi živečimi umetniki. Nanj je rodna Kolumbija posebej ponosna. In mu je hvaležna, ne samo za ugled, ki se z Boterom prenaša na južno ameriško državo, temveč tudi za njegovo darežljivost. Umetnik je namreč glavnemu kolumbijskemu mestu, Bogoti, daroval bogat izbor svojih del in osebno zbirko del drugih umetnikov. Darovane mojstrovine so na ogled v istoimenskem muzeju, ki so ga odprli leta 2000. Vstopnine ni, zato da bi si razstavljene slike in kipe lahko ogledali vsi.

Ferdinando Botero se je rodil 19. aprila 1936 v Medellinu, kjer je že pri 16 letih z ilustracijami začel sodelovati pri časopisu El Colombiano. Umetniški študij je nadaljeval v Bogoti, dobil je prva priznanja in tudi štipendijo. Z njo je prvič odpotoval v Evropo, v Španiji ga je prevzela zbirka Prada (Goya, Tiziano), v Italiji so ga očarali umetniki rinascimenta (predvsem Giotto). Leta 1955 se je Botero vrnil v Kolumbijo, se prvič poročil (Gloria Zea je bila kasneje ministrica za kulturo) in začel razstavljati. Vendar odziv na njegovo tedanjo umetniško bero ni bil pozitiven, saj je takrat kolumbijska umetniška scena bila pod vplivom francoske avantgarde, ki jo je Botero zavrnil. Odpotoval je v Mehiko, kjer je pod vplivom lokalne slikarske šole začel obilno zaokrožati naslikane predmete in ljudi. Leta 1957 se je v ZDA prvič srečal z abstraktnim ekspresionizmom, kar se je začelo odražati v njegovem ustvarjanju. In tu bi se letnici realizacije njegove že omenjene mandoline in »usodnega srečanja« pokrili in tako pritrdili tako legendi kot uradni biografiji.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava