Prijava
Dark Theme
Ameriški nekdanji grunge rokerji The Smashing Pumpkins bodo v teh dneh izdali še tretji del trilogije Atum: A Rock Opera In Three Acts. Potem ko sem novembra lani predstavil prvi del, bom danes postavil pod drobnogled drugega, o tretjem pa (kvečjemu) kdaj drugič, saj je bilo soočanje s prvima dvema že dovolj »naporno« ...
The Smashing Pumpkins veljajo za enega izmed pomembnejših bendov 90. let prejšnjega stoletja. Skupina je med letoma 1991 in 2000 izdala šest plošč, nato pa je zaradi notranjih nesoglasij zaključila z delovanjem. V desetih letih so Corgan in ostali ustvarili poseben tip alternativnega roka, ki se je večkrat približeval grunge glasbi, predvsem s prvima ploščamama Gish in Siamese Dream. Leta 2000 so izdali še ploščo Machina/The Machines of God, nakar pa so bend razpustili. Posamezni člani so se začeli ukvarjati z drugimi glasbenimi projekti, Corgan pa je pet let kasneje ponovno postavil zasedbo na noge. V vseh teh letih je večkrat zamenjal člane benda, poleg tega pa izdal tudi nekaj nezadovoljivih plošč.
Leta 2016 je končno prepričal preostale člane skupine, da ponovno stopijo z njim na oder, ob tem pa še v glasbeni studio. Po več kot petnajstih letih je tako zagledal luč nov plošček s Corganom, kitaristom Jamesom Iho, drugim kitaristom Jeffom Schroederjem in bobnarjem Jimmyjem Chamberlinom (manjkala je le basistka D’arcy Wretzky). Shiny And Oh So Bright - Vol.1 - LP - No Past, No Future, No Sun je imela le osem komadov, bila pa je podpovprečna pop plošča. Še slabša je bila nato plošča Cyr, ki je izšla pred tremi leti, danes pa imamo pred sabo kar trilogijo Atum: A Rock Opera In Three Acts. Album naj bi zaključil glasbeno popotovanje, ki se je začelo s starejšima ploščkoma Mellon Collie and the Infinite Sadness iz leta 1995 in Machina/The Machines of God iz leta 2000. S tema dvema ploščama pa nima absolutno nič skupnega! Atum sledi glasbenemu kalupu prejšnjega Cyr, kar pomeni, da so v ospredju sintetizatorji zvoka, osemdeseta leta in new wave-pop glasba. Če pa je bil Act I – prvi del trilogije, res klavrn, je drugi del – Act II rahlo boljši. V njem so večkrat v ospredju dream pop atmosfere, ki poslušalca skorajda umirijo. Uvodna Avalanche je v tem smislu zadovoljiva pesem. Naslednja Empires spada med redke bolj rok obarvane skladbe, sicer z motečimi spremljevalnimi vokali. Beguiled je radijski single, v katerem se Corgan in ostali trudijo biti tisto, kar so nekoč bili, to je alternativni grunge rokerji. Sledi še cela serija omembe nevrednih komadov do zaključne akustične balade Springtimes, ki bi lahko sicer spadala v glasbeno kuliso filma Amelie, a z romantičnim kitarskim solom viša končno oceno tega drugega dela trilogije na prag zadostnosti.
Atum: A Rock Opera In Three Acts – Act II
The Smashing Pumpkins
Synth pop, new wave, dream pop
Martha’s Music, 2023
