V dvorani Slovenske matice v Ljubljani so minuli četrtek predvajali dokumentarni film koroške rojakinje, režiserke Ane Grilc Ko zori spomin/Wenn die Erinnerung reift (2026). Film vključuje pričevanja mladih koroškoslovenskih umetnikov, tematizira spominsko kulturo na Zilji ter izpostavlja spopadanje tretje generacije s spomini na nacistični pregon koroških Slovencev. O filmu se je z režiserko na dogodku pogovarjala pesnica in esejistka Lidija Golc.
Avtorica Ana Grilc je poudarila, da film Ko zori spomin gledalcu ponuja perspektivo potomk in potomcev nasilno pregnanih slovenskih družin na Koroškem ter raziskuje, kako se travme preteklosti prenašajo na mlajše generacije. Njeni predniki iz družine Zwitter iz Zilje so bili namreč med drugo svetovno vojno nasilno pregnani v nemško taborišče. Podobno kot številne slovenske družine v bližnji in daljni okolici. Protagonistka se z ožjo družino odpravi po poti deportiranih prednikov vse do Nemčije in ob tem podoživlja potencialna tedanja občutenja, lastne travme ter nerazumevanje in nepoznavanje tega dramatičnega poglavja nacistične preteklosti med tam živečimi ljudmi danes.
Celovečerni dokumentarni film Ko zori spomin/Wenn die Erinnerung reift si naslov in temo deli s knjigo Andreja Kokota, v kateri se avtor prav tako vrača v čas, ko so ga nacisti kot šestletnega dečka skupaj s starši odvlekli z domače kmetije in ga v živinskih vagonih poslali v Nemčijo.
Ana Grilc je zasnovala tudi s filmom neločljivo povezan interaktivni spomenik v Zahomcu v Ziljski dolini, posvečen deportiranim koroškim slovenskim družinam. Gre za projekt, ki ga je letošnjo jesen uresničilo Slovensko prosvetno društvo (SPD) Zila.
»Ta spomenik je nastal kot glavni projekt, film pa kot stranski produkt spomenika. Spomenik je zasnovan v obliki vrat, in ko se jim približaš, zaslišiš trkanje. V pričevanjih preživelih se namreč pogosto ponavlja tematika trkanja, saj se tako začne deportacija. Ko se obiskovalec odloči in stopi čez prag, sliši pričevalce v ziljskem narečju in nemškem jeziku,« je med drugim o štiri leta trajajočem projektu dejala avtorica, ki ob tem opozarja, da je v Zilji, širši okolici in na Koroškem čas nacizma še vedno tabu tema, še poseben tabu pa je po njenem mnenju tradicija odporništva - partizanstva na Koroškem, ki je potekalo izključno v organizaciji Slovencev.
»A naš jezik še vedno izumira, Slovenci na Koroškem se še vedno borimo za svojo eksistenco,« je svoje misli v Ljubljani aktualizirala in strnila Ana Grilc, vsestranska kulturna delavka, ki se med drugim ukvarja z lutkami, dela kot novinarka pri koroškem slovenskem tedniku Novice, o terskem narečju pa je skupaj s Heleno Lupinc in Lucijo Tavčar pripravila tudi serijo prispevkov z naslovom Kdo se boji zamejskih Slovencev, ki ji je mogoče prisluhniti na Radiu Trst A.