O matematiki v vsakdanjem življenju

Dr. Jasna Prezelj je doktorirala leta 2000 iz kompleksne analize. Po doktoratu se je zaposlila na Fakulteti za matematiko in fiziko kot asistentka. Trenutno je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, kot profesorica pa na ljubljanski univerzi in Univerzi na Primorskem. Poučuje splošne matematične predmete, matematično modeliranje in analizo. Njeno raziskovalno področje je kompleksna analiza. Od leta 2015 na koprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ureja spletni nagradni kviz za dijake in osnovnošolce Matematični adventni koledar. Pred dnevi je Jasna Prezelj nastopila v Kopru tudi v okviru cikla poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu. S predavanjem z naslovom Milni mehurčki, verižice, trulli in stolnica sv. Pavla je skušala večini zapleten svet matematičnih fenomenov približati najširšemu krogu zainteresiranega poslušalstva.

Se motim, v kolikor zatrdim, da ima večina otrok že v šoli vsaj do določene mere praviloma probleme z matematiko?

Opažamo, da otroci do približni 5. razreda nimajo posebnih težav z matematiko, saj je dovolj preprosta, da lahko razumejo njeno uporabnost. V višjih razredih ali na srednjih šolah pa se ta stik izgubi in ne vedo (več), kje vse se matematika v vsakdanjem življenju skriva in uporablja. Vsakič, ko na primer pošiljamo podatke po računalniku, uporabljamo kriptografijo, ko nas slikajo s CT-jem, sliko iz meritev sestavi Radonova transformacija, ko poslušamo CD-je, je na delu Fourierova transformacija, ko »fotošopamo« se računalnik ukvarja s parcialnimi diferencialnimi enačbami in numerično analizo, pri socialnih omrežjih igra pomembno vlogo teorija grafov ... temu ni konca (da o vremenskih napovedih sploh ne govorim). Vsega tega se ne zavedajo in zato se ustvari vtis, da je matematika samo za piflarje.

Zakaj menite, da je temu tako?

V osnovnem in srednjem šolstvu učimo učence in dijake osnov matematike, kot se je izrazila ena od srednješolskih profesoric, izdelujemo zidake. Predstavljajte si, da hiše niste še nikoli v življenju videli, nekdo pa pred vas postavi dve paleti zidakov in reče, no, iz tega pa lahko zgradimo hišo. Reči hočem, da je na tem nivoju težko razložiti, kje vse se uporabljajo napredna matematična orodja, če se dijaki in učenci ukvarjajo šele z osnovami.

Več v današnji tiskani izdaji Primorskega dnevnika