»Počenjam nekaj, kar me razveseljuje, me ne bremeni in ne dolgočasi«

Ste že slišali za zajca Giulia, oblačico Olgo, učiteljico Margherito ali čarovnico Teodoro? Potem veste, da so to prikupni, prijazni in vedno pozitivni spremljevalci otroškega branja, ki jih je ustvarila bujna domišljija tržaške ilustratorke in pisateljice Nicolette Costa. Že več kot štirideset let se predaja svoji strasti – risanju, za katero se je navdušila že kot otrok.

»Imam srečo, ker počenjam nekaj, kar me razveseljuje, kar me ne bremeni in me ne dolgočasi,« je zaupala pred časom v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK v tržaškem Narodnem domu, ob predstavitvi animiranega filma Nina in Olga, ki je na podlagi njenih likov po novem dostopen tudi v slovenščini in furlanščini.

Ob samem konceptu serije ste umetniško spremljali tudi nastanek risanke.

Tako je, pri italijanski verziji sem bila aktivno soudeležena, pri prevodih pa nisem imela kaj. Priznam, da me je vsakič pošteno sram, ker ne znam govoriti slovensko, pa bi morala, glede na to, da sem rojena in živim v Trstu. Furlanščine tudi ne poznam, je pa tu pa tam vseeno kaj razumeti. V kratkem naj bi se lotili še druge animirane serije v italijanskem jeziku, ki je dejansko že nared. Tudi ta bo zaobjemala 52 epizod kot prva.

Kakšen je bil občutek, ko sta vaša lika zaživela na ekranu?

Nedvomno me navdaja veliko zadovoljstvo, da sem lahko tudi na tak način osrečila otroke in jim približala svoje zgodbice. Z njimi sem si jih večkrat ogledala in priznam, da o njih vedo več kot jaz. Nedvomno sem sama bolj vezana na knjige kot na animirani film, za katerim se premika veliko ljudi, medtem ko stojim za knjigo izključno jaz.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.