Prešernovi nagradi plesalki Mateji Bučar in oblikovalcu Saši J. Mächtigu

Prešernovi nagrado za življenjsko delo za leto 2026 prejmeta plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Kot navajata utemeljitvi, koreografski opus prve zaradi večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Mächtig pa je s svojim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete. Nagrajenci sklada so režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije in novogoriški filmski ustvarjalec Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik in igralka Tina Vrbnjak. Tako je danes ob 12. uri razkril upravni odbor Prešernovega sklada.

Koreografski opus, ki je pravi unikum

Koreografski opus Mateje Bučar, rojene leta 1957, je unikum v slovenskem prostoru. Njena dela so koreografske situacije, ki vselej osvetljujejo meje koreografskega medija in ga razstavljajo navznoter, med drugim piše v utemeljitvi nagrade. Njeno delo je s soočanji različnih materialnih tekstur, naj so bile telesne, kinetične, prostorske, svetlobne, skulpturne, snovne ali tehnološke idr., razgrajevalo trdnost in sklenjenost posameznih koreografskih gradiv in izzivalo gledalsko zaznavo plesa ter človeških teles.

Iskanje kakovosti bivanja

Za Mächtiga (1941) pa so v utemeljitvi zapisali, da njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom. V svojih projektih sistematično raziskuje psihološke, vedenjske in socialne potrebe uporabnikov ter išče načine, kako lahko sodobni materiali in proizvodni procesi služijo kakovosti bivanja.

Kot njegovo najbolj prepoznavno delo utemeljitev navaja K67, modularni kioskovni sistem iz leta 1966, ki je postal ikona svetovnega industrijskega oblikovanja. Kot eden redkih slovenskih oblikovalskih produktov je dosegel status globalno prepoznavne klasike.