V Evropi danes kraljuje 201 jezik

Trend izumiranja jezikov se je zaustavil. Po dolgoletnem zatiranju jezikovnih manjšin po Evropi smo sedaj v fazi, ko se je mentaliteta ljudi spremenila. Tako trdi Klemen Jelinčič Boeta, slovenski antropolog, sociolog in zgodovinar, ki je lani pri Slovenski matici izdal monografski leksikon Jeziki in ljudstva Evrope. Delo je izšlo ob priliki predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, v njem pa je avtor zbral 212 gesel, v katerih predstavlja sedanji položaj narodov in jezikov v Evropi. Gre za 201 jezik, 11 gesel pa je nacionalnih, ki niso spadala v kategorijo jezikov. Kot primer nacionalnih gesel je Jelinčič Boeta navedel Gibraltarce, Švicarje, Avstrijce, Kosovce in Ciprčane, ki imajo svojo identiteto, čeprav nimajo svojega jezika, zato se mu je zdelo nujno, da jih predstavi kot ločene etnične skupine. Na ponedeljkovi predstavitvi v Narodni in študijski knjižnici v Trstu se je z raziskovalcem pogovarjala urednica Ignacija Fridl Jarc.

Izumiranje jezikov se je po njegovem mnenju zaustavilo tudi zato, ker prihaja danes do emancipacije manjšincev. Če so se ti nekoč sramovali svojega jezika, so danes ugotovili, da je ta dodana vrednost. Ta trend je viden v vsej Evropi, je prepričan, člani manjšin pa so milijoni Evropejcev, ne le redki prebivalci stare celine. Tudi glede slovenščine je Klemen Jelinčič Boeta optimističen, predvsem zato, ker je slovenski jezik eden od uradnih jezikov Evropske unije.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.