V iskanju harmonije materialov

Mirko Crisetig, doma iz Gorenje Merse, živi na Opčinah, kjer se poklicno ukvarja z vrtnarstvom. V prostem času se posveča ustvarjanju v kovinah, začel je z bakrom in pristal pri jeklu. Svoje izdelke bo tokrat prvič razstavljal, in sicer v Beneški galeriji v Špetru; ob njih bodo na ogled tudi fotografije Jasne Kosuta. Odprtje razstave Duša v jeklu bo v soboto, 27. maja, ob 17. uri.

»V japonski kulturi jeklo vpije dušo kovača in potem še tistih, ki ga uporabljajo. Za japonsko kulturo sem se začel zanimati, ko sem se seznanil z obrambno veščino aikido (cesta harmonije), Vesolje deluje v harmoniji in tudi kovanje dobrega jekla je stvar harmonije med molekulami. Nekaj kovaškega je tudi v moji družinski tradiciji: tako nono kot že njegov oče sta delala pri openskem tramvaju, in to v časih, ko je bilo nadomestne dele najbolj enostavno ... skovati.

Ukvarjam se z izdelovanjem nožev in drugih kovaških izdelkov, preizkušam se v damaščanskem jeklu, v tehnikah, ki so bile znane na vzhodu, so se pa potem izgubile in jih danes skušamo obnavljati. Damaščansko jeklo je sestavljeno iz mnogih plasti dveh ali treh različnih vrst jekla. Potrebnih je najmanj 500 (512) plasti, kar dosežemo z devetimi pregibi, dobro japonsko jeklo ima tudi 32.768 plasti (15 pregibov). S tem postane jeklo odpornejše in bolj elastično,« razlaga Crisetig.

Jasna Kosuta, doma iz Trsta, je po izobrazbi arhitektka in se posveča poučevanju na različnih šolskih stopnjah ter fotografiji in risanju.

»Ko mi je Mirko razkril zbirko svojih izvirnih jeklenih izdelkov, sem mu takoj predlagala, da bi sodelovala pri sestavi razstave. Teksture in obrisi njegovih umetniških del so mi v navdih posebno, ko se nahajajo v svojem naravnem okolju, se pravi v kovačnici med oksidiranimi, zarjavelimi kovinami ali v stiku z lesom. Kompozicije fotografij so zaradi tega nastale s precejšnjo lahkoto in velikim ustvarjalnim užitkom,« pove fotografinja.