Vse bolj znani Kosovel

Srečko Kosovel je bil izredno plodovit avtor. V petih ali šestih letih, kolikor jih je posvetil besednemu ustvarjanju, je s svojimi pesmimi, proznimi, dramskimi in takimi ali drugačnimi besedili zapolnil nekaj tisoč strani. A to vemo šele nekaj let. Kajti javnost je Kosovelov opus odkrivala postopno, izredno počasi, če že ne z zamudo. Njegova želja, zapisana s svinčnikom na natisnjenem formularju Nakaznica – Jaz nočem, da strmi kdo v mojo dušo. /Vsem naj bom neznan.– se je uresničila. Vse do leta 2019, ko je pri založbi Goga izšlo monumentalno delo Miklavža Komelja Vsem naj bom neznan, v katerem je literarni kritik zbral za dve knjigi neobjavljenih besedil.

(Ne)znani Kosovel je bil naslov prvega jesenskega literarnega večera iz letošnjega niza Ars teatralis, ki je v torek potekal v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Večer je v živo predvajal tretji program Radia Slovenija – program Ars, zamislil si ga je režiser Alen Jelen ob odločilni podpori Slovenskega stalnega gledališča in ob sodelovanju Slovenskega kluba. Poslušalci v dvorani, ob radijskih sprejemnikih in računalnikih (od včeraj je oddaja na voljo tudi v spletnem arhivu RTV SLO) so uživali ob skoraj 70 minutah odlične poezije in glasbe ter prodorni analizi literarnega zgodovinarja Mirana Košute. Res bogat izbor znanih in manj znanih Kosovelovih verzov, balad, sceničnih pesmi, dramskih drobcev so prebrali igralci Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Nikla Petruška Panizon in Danijel Malalan. Spremljale so jih skladbe slovenskih avtorjev (Bojan Glavina, Uroš Krek, Gašper Jereb, Uroš Rojko, Benjamin Ipavec), ki sta jih štiriročno izvedli pianistki Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.