Zdravnik, ki ima rad saksofon

V zadnjih treh letih so se na koncertih tržaškega džezovskega krožka Thelonious zvrstili kar trije slovenski saksofonisti. Dvakrat Jure Pukl, prvič s svojo takratno soprogo, odlično čilsko saksofonistko Melisso Aldana, drugič lani z goriškim kitaristom Janom Sturialejem. Pred dvema letoma je bil na vrsti Igor Lumpert, pretekli teden je v Trstu nastopajoči slovenski saksofonski trio zaokrožil Blaž Švagan, najmlajši od treh. Sam pravi, da ne ve, ali je saksofon »slovenski paradni džezovski instrument«, saj ima Slovenija kar nekaj dobrih džezovskih kitaristov.

Džezist - zdravnik

Blaž Švagan, letnik 1989, izhaja iz glasbene družine. Ded je igral klarinet, oče trobento pri »pleh muz’ki«, kot v Sloveniji pravijo godbam na pihala. Mali Blaž se je pri šestih letih odločil, da bo igral na saksofon. Instrument mu je bil že po videzu všeč, glas ga je fasciniral, in – nenazadnje – pri pihalnem orkestru Kidričevo so rabili saksofon, tako je Švagan zapolnil tisto vrzel. Obenem je na glasbeni šoli igral harmoniko in študiral medicino. Dokončal je študij in tudi specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijske medicine, pa tudi študij saksofona na konservatoriju v Celovcu, da ima sedaj – kot sam pravi – neko dvojno življenje: zdravnika in saksofonista. Tako je istočasno zaposlen v Termah Ptuj kot fiziater, a »v moji glavi je glasba na prvem mestu,« kot je povedal po koncertu v v tržaškem Knulpu. Medicina mu služi »za zaslužit,« ker s saksofonom – čeprav tudi poučuje na glasbeni šoli – se ne da. Oziroma: »Dalo bi se, če ne bi džeza igral, temveč kaj bolj popularnega.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.