Sobota, 04 februar 2023
Iskanje

Živel in plezalsko rastel s Slovenci

Življenje Emilia Comicija, enega največjih plezalcev vseh časov, je v Goriškem muzeju predstavil Jernej Šček

19. jan. 2023 | 14:12
Dark Theme

Obiskovalci torkovega muzejskega večera v gradu Kromberk so se povzpeli visoko, saj so o(b) izidu avtobiografije Emilia Comicija, enega najpomembnejših plezalcev vseh časov, iz ust tržaškega predavatelja Jerneja Ščeka lahko slišali marsikaj zanimivega o nastajanju smeri šeste stopnje, predvsem pa o obdobju med obema vojnama, ki je močno zaznamovalo tako Comicija kot Slovence, s katerimi je plezal in se družil. Impresivna avtobiografija o enem najbolj nerazumljenih genijev alpinizma je sicer delo kanadskega alpinista in pisatelja Davida Smarta, Šček pa je v slovenski izdaji knjige prispeval spremno besedo.

»Comici je živel, deloval in plezalsko rastel s Slovenci ali vsaj ob njih. Slovenci s(m)o bili njegovi prvi soplezalci. V večnarodnem okolju Trsta si je služil kruh, večjezično je sanjal o hribih, a dogajanje med obema vojnama je usodno poseglo v do tedaj enotno plezalsko skupnost ...,« je v spremni besedi zapisal Šček, ki je na večeru v Goriškem muzeju o pionirju in virtuozu šeste stopnje ter enem od velikanov, ki so pomembno zaznamovali zgodovino alpinizma, razkril še marsikaj zanimivega. Comici, ki je bil rojen leta 1901 v Trstu, pod gričem Sv. Justa, naj bi tako že kot uradnik v skladiščih starega pristanišča zaradi svoje šibke postave treniral kar v uradu tako, da je s prsti dvigal matične knjige in plezal po pregradah uradnih okenc, strankam v zabavo in posmeh.

Jernej Šček o Comiciju jutri v Trstu

Jernej Šček bo o Emiliu Comiciju in Slovencih predaval tudi v Trstu, in sicer jutri, 20. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani na tržaškem sedežu ZSKD. Tudi tržaškemu občinstvu bo predstavil plezalčevo življenje, govoril bo o nastajanju smeri šeste stopnje ter alpinizmu med obema svetovnima vojnama in v obdobju fašizma. Prikazani bodo tudi posnetki iz leta 1939 v Glinščici, v katerih nastopa Comici. Ta se je sprva preizkušal v globinah, nato pa v višinah: najprej se je posvečal jamarstvu, kasneje pa zaslovel kot plezalec. Prve izkušnje je pridobil v Glinščici z Juliusom Kugyjem in Napoleonom Cozzijem. Veliko je plezal v Dolomitih in Sloveniji. Večer v Gregorčičevi dvorani prirejata Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in Študijske knjižnice ter Slovensko planinsko društvo Trst.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava