Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu
Predpreteklik še lahko uporabljamo? Npr. Marko se je bil oddaljil pred koncem predstave. Priznam, da sem tu grešila tudi sama, a odkar sem šla v Ljubljano, sem se tega znebila. Ne vem pa, od kod to izvira in zakaj ga ne bi uporabljali.
SLORjezikovalci nikakor nismo te sorte jezikoslovci, da bi vam na kakršen koli način prepovedovali ali dovoljevali uporabo jezikovnih sredstev, zato nam dovolite, da predpreteklik predstavimo nekoliko obširneje, tako da se boste lahko sami odločili, ali ga je smiselno uporabiti.
Kot se pri nas rado zgodi, tudi tokrat brez slovnice ne gre. Predpreteklik uporabljamo za izražanje:
● dejanj, ki so v preteklosti povzročila neko določeno stanje (s posledicami);
● dejanj v preteklosti, ki je bilo izvedeno pred nekim drugim dejanjem;
● davne preteklosti.
Našteto pomeni, da predpreteklik vsekakor ima svojo vlogo v jeziku, resda pa polagoma izginja, niti ne zato, ker bi ga kdo preganjal, temveč iz bolj pragmatičnih, »človeških« razlogov: naštete razloge (dovolj dobro) opravlja tudi navadni preteklik, ki je obenem z vidika ekonomičnosti bistveno bolj prikladen, jezik pa navadno teži k ekonomičnosti izraza. To povsem preprosto pomeni, da če obstaja preprostejši, predvsem pa krajši način, da nekaj izrazimo, govorci to obliko, zlasti v govoru, bistveno raje uporabljajo. Ni pa to povsem nedaven pojav, predpreteklik je začel izginjati že v času protestantizma, z vidika normativnosti pa seveda ni prepovedan, oziroma kot pravi Jože Toporišič: »Kdor predpreteklik pozna iz svoje vsakdanje govorice(,) naj ga le rabi.« Glede na slovnico je narobe zgolj, če kdo skuša navadno preddobnost v preteklosti izraziti s predpreteklikom – v takih primerih danes rabimo kar preteklik. S predpreteklikom lahko po slovnici »bolj neovirano« izražamo preteklost, podano z dovršnimi ali nedovršnimi glagoli. Še en razlog, zakaj raba predpreteklika peša, pa je nedefiniranost njegovih vlog – zelo težko govorcem namreč zapovemo, naj ga uporabljajo za izražanje »davne preteklosti«, za katero ne vemo, kdaj se začne, in je stvar osebne in tudi kulturne interpretacije.
To torej pomeni, da predpreteklik smemo uporabljati, seveda pa je vprašanje, koliko se ta oblika sploh uporablja. Na to vprašanje smo poskušali odgovoriti s hitrim vpogledom v referenčni korpus slovenščine Gigafida, s precej odpuščajočim iskalnim algoritmom pa smo uspeli napraskati zgolj dobrih pet tisoč primerov predpreteklika (v žaklju besedil z 1,2 milijarde besed!), tako da lahko sklenemo, da je predpreteklik, čeprav je bil včasih sestavni del perifrastičnega sistema časov v slovenščini, zdaj prevzel predvsem arhaičen in slogovno zaznamovan značaj, zato ga lahko uporabljate brez vsakega greha.