Kdaj imajo dokumenti veliko začetnico?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Zanima me, kako je z velikimi začetnicami takih naslovov, kot sta denimo helsinška listina ali londonski memorandum. Pišemo vse z veliko začetnico, drži?

Pri pisanju naslovov dokumentov, kot so konvencije, listine, memorandumi ali pogodbe, se pogosto pojavi vprašanje velike začetnice. V slovenščini se z veliko začetnico pišejo lastna imena, torej imena, ki označujejo edinstvene entitete, med njimi tudi uradna poimenovanja dokumentov. Po pravilih iz 84. člena Slovenskega pravopisa (SP 2001) pišemo z veliko začetnico prvo sestavino uradnih imen listin, konvencij, pogodb in uredb (npr. Brionska deklaracija, Lizbonska pogodba, Schengenski sporazum), neprve sestavine pa pišemo z veliko ali malo začetnico glede na to, ali so občno poimenovanje ali lastno ime (npr. Deklaracija o neodvisnosti ZDA, Pogodba iz Nice, Pogodba o Evropski uniji).

Če za dokument uporabljamo neuradno ime, ga pišemo z malo začetnico. Le izjemoma se z dalj časa trajajočo rabo kot lastna imena uveljavijo tudi skrajšane različice, ki sicer nedvoumno zaznamujejo isto listino, a nimajo uradnega značaja, npr. Avstrijska državna pogodba za Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Večinoma pa jih imamo za neuradna in jih pišemo z malo začetnico, npr. vatikanski sporazum za Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Nekaj zmede nastane pri iskanju po iztočnicah na Franu, kjer Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) 2 navaja večinoma imena dokumentov z malo začetnico, vendar so med predlogi za novi ePravopis že nova gesla, ki nedvoumno zapisujejo z veliko začetnico imena, kot so npr. Londonski memorandum ali Londonski sporazum, kar razreši vse dvome in potrjuje pravila iz SP 2001.

Če se povrnemo k primeroma iz vašega vprašanja, lahko torej z lahkoto potrdimo, da se Londonski memorandum piše z veliko začetnico (uradno ime lahko preverimo s hitrim brskanjem po spletu ali si pri preverjanju strokovne rabe pomagamo tudi s terminološkim portalom IATE). S h/Helsinško listino ne gre tako zlahka. Uradno ime sporazuma je Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi, uveljavljeno pa je skrajšano ime Helsinška sklepna listina, kar pišemo tudi z veliko začetnico. Zvezo helsinška listina pišemo pa z malo začetnico, prav tako tudi helsinško konferenco, ki poljudno označuje Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE).

Lahko torej zaključimo, da je pravilo preprosto: uradna imena dokumentov se pišejo z veliko začetnico, opisna ali splošna poimenovanja pa z malo. Kar pomeni, da moramo biti pazljivi pri preverjanju uradnih imen dokumentov v zanesljivih virih.