Človek ali oseba?

Človek ali oseba?

Človek ali oseba?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Katera je najbolj primerna raba v kontekstu obveščanja o hudih prometnih ali elementarnih nesrečah: človek ali oseba? Bolj primerna se mi zdi oseba. V javnih občilih navajajo človek, kar zveni zelo neosebno, seveda je človek, če ni žival, lahko je pa tudi ženska, moški ali otrok.

Vprašanja o stilistiki vključujoče rabe, s katero poskušamo v jeziku upoštevati ranljive skupine, so k sreči vse opaznejša, vendar je pri tem treba upoštevati uveljavljeno področno terminološko rabo. O razliki med izrazoma oseba, na katero močno vpliva italijansko persona, in človek ste v Jezikovni pošti lahko brali že leta 2024. V kotičku je Jasmin Franza zapisala: »Lahko se zdi, da sta definiciji teh dveh besed podobni, vendar imata vsaka svoj odtenek in kontekst rabe. Beseda oseba se včasih uporablja v bolj formalnem kontekstu, zlasti v pravnih ali uradnih dokumentih, medtem ko je človek splošnejši in bolj vsakdanji izraz.« Danes pa poglejmo še na področje nesreč. Nedvomno opozarjate predvsem na pietetnost v izražanju, kadar je govor o umrlih v različnih vrstah nesreč. Že iz splošne slovarske definicije lahko sklepamo, da je oseba zgolj nekoliko nevtralnejša nadpomenka za človeka: »oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola«. Temeljno merilo za strokovno in uradno rabo terminov najdemo seveda v področni zakonodaji. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) tako govori izključno o osebah, ki so bile v prometnih nesrečah poškodovane, ter o udeležencih prometnih nesreč. Osnova človek oziroma tvorjenka človeški se tako v zakonu pojavi samo v zvezi reševanje človeških življenj.

Drugačno sliko srečamo v pretežno publicističnih besedilih, ki običajno poročajo o nesrečah. Skoraj pol več pojavnic bomo našli v referenčnem korpusu Gigafida za kolokacijo mrtev človek (0,08 na milijon pojavitev) v primerjavi s kolokacijo mrtva oseba (0,04 na milijon pojavitev). Vendarle ta frekvenca ni zanesljivo merilo za oceno večje ali manjše nevtralnosti jedra človek oziroma oseba. Če namreč pregledamo sobesedilo zveze mrtev človek, kaj hitro opazimo, da gre pogosto za prenesene pomene: trudi se biti opažen politično mrtev človek (politika); če ne premagaš Slovenije, si mrtev človek (šport); spal je kot mrtev človek (pričevanje). Ob konkretnih zgledih poročil o nesrečah namreč lahko opazimo, da novinarji (utemeljeno) potrebujejo vse izraze zaradi sinonimije ali natančnosti podane informacije: Na barki najdejo le eno osebo, mrtvo žensko. (2016) Leto 2004 je s 6 mrtvimi otroki pokazalo nasprotni trend. (2005) Ob sprehajalni poti so našli mrtvega starejšega moškega. (2008) Raba leksema človek je tako zaznamovana samo v strogo strokovnih besedilih, za poročevalska pa tega ne moremo trditi.