Dottore ni »doktor«

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Spoštovani, v zadnjih dneh sem bral, da se končno premika na področju priznavanja naslovov/nazivov, pridobljenih v tujini. Zanima me, zakaj je to področje v Sloveniji tako komplicirano: v Italiji imamo dott. in prof., v Sloveniji pa jih je na tisoče. Hvala!

Z aktualnim in (žal!) tudi perečim vprašanjem odpirate dve temi. Prva je pravna, administrativna in politična: priznavanje izobrazbe, pridobljene v tujini. O tem vprašanju jezikoslovje nima veliko povedati in ne more ponuditi odgovorov. Na tej točki lahko samo ponovno izpostavimo pomen šolanja in študija v tujini, kar na splošno velja za vse nas, posebej pa še za pripadnice in pripadnike narodnih in jezikovnih manjšin.

Znano je, da ima Italija neurejene, zastarele in neustrezne postopke za priznavanje izobrazbe, pridobljene v tujini. Birokratske ovire ne veljajo samo za tiste, ki s(m)o študirali v Sloveniji, ampak tudi za vse ostale, ki študirajo v drugih državah EU ali drugod po svetu. Težave torej nikakor niso posledica dejstva, da ima Slovenija »kompliciran« sistem naslovov in nazivov – še tako kompliciran sistem je vedno mogoče pretvoriti in podomačiti.

Poglejmo, zakaj naj bi bil slovenski sistem zapleten. Tudi v Italiji pridobivamo po končani izobrazbi nazive, a je njihova raba precej preprosta. Po 3-letni univerzitetni diplomi postanemo »dottori« in »dottoresse« in to potem tudi ostanemo, pa čeprav opravimo še magistrski študij (2-letni) in doktorski študij (3- ali 4-letni). Rabo drugih nazivov (geom., arch., avv.) za poklice in poklicne kvalifikacije urejajo pravilniki posameznih strokovnih združenj, ki za opravljanje poklica in zapisovanje naslova pred imenom predvidevajo različno izobrazbo, opravljanje dodatnih izpitov itd. V Italiji so v praksi različni načini zapisovanja naslovov, npr. »Dott. Mario Rossi, avv.«, »Avv. Mario Rossi«, »Rossi, avv. Mario« itd.

V Sloveniji je raba naslovov in nazivov veliko bolj toga. Določa jo Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1). Povzemimo glavne člene:

- strokovni naslovi (pridobljeni po dodiplomskem ali magistrskem izobraževanju) se pišejo za imenom: Mojca Novak, univ. dipl. ekon.; Alenka Koren, mag. prava;

- znanstveni naslovi (pridobljeni po doktorskem študiju) se pišejo pred imenom: dr. Jana Dolgan;

- naslov za nekdanji (t. i. predbolonjski) magisterij se piše pred imenom: mag. Janez Novak.

Za neustrezno rabo naslovov predvideva zakon globe do 2000 evrov, zaradi česar moramo biti pri tem previdni. Predvsem moramo paziti, da v Sloveniji ne prevajamo italijanskega naslova »dottore« s slovenskim naslovom doktor. V tujini pridobljene naslove uporabljamo v slovenščini v izvirni obliki – razen v primeru, da smo diplomo nostrificirali v Sloveniji in s tem uradno pridobili tudi slovenski naslov.