Grelec, grelnik ali radiator?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.

jezik@primorski.eu

Zanima me, ali je kaka razlika med grelnikom in grelcem. Podobno kot med sesalnikom in sesalcem? Pa je tudi res, da se grelniku v Sloveniji reče radiator?

Kljub koncu kurilne sezone je vprašanje pereče, saj imajo številni samostalniki variantne oblike, le redko pa obe varianti pomenita isto – kot v vašem primeru sesalnika in sesalca, kadar prvi seveda označuje napravo za čiščenje in ne živali.

Pri ogrevalni tehniki je zadeva nekoliko bolj zapletena: SSKJ² nas poduči, da so grelniki grelna naprava različnih oblik, grelci pa prav tako – le da so grelci lahko tisti specifični deli ogrevalnih naprav, ki grejejo. Ponazorimo s praktičnim primerom: naprava, ki ji pogovorno pravimo bojler in se sicer imenuje grelnik vode, je sestavljena iz več delov, med drugimi tudi grelca, tj. tistega dela, ki dejansko greje vodo.

Za jasnejšo ponazoritev razlike med izrazoma si oglejmo, ali je med terminoma kakšna razlika. To lahko storimo tako, da preverimo, kateri so najpogostejši pridevniki pred njima. Grelnik: električni, plinski, pretočni, kondenzacijski, vodni. Grelec: električni, dodatni, plinski, poseben, vodni.

Kot lahko vidimo, so najpogostejši pridevniki, ki opisujejo grelnike in grelce, precej podobni, le grelniki kot celostno pojmovanje ogrevalnih teles so lahko pretočni ali kondenzacijski, grelci kot grelni elementi pa so lahko posebni ali dodatni. Razlikovanje velja v vseh kontekstih, so pa posebnosti pri najpogosteje rabljenem ogrevanju, tj. ogrevanju stavb. Pri tem je treba omeniti, da za notranje ogrevanje v slovenščini med tema terminoma uporabljamo zgolj grelnike, ki so navadno električni in imajo ventilator, tem pa po navadi pravimo tudi kaloriferji, sicer pa poznamo – prav tako električne – konvekcijske grelnike/radiatorje. V teh primerih se torej termina grelnik in radiator res lahko uporabljata bolj ali manj izmenjaje, le redko pa tovrstnim ogrevalnim telesom rečemo grelci. Zelo posplošeno lahko rečemo, da v slovenščini kot grelnike razumemo predvsem električne priprave, pri katerih za gretje ni rabljena tekočina, denimo voda ali olje (tem navadno rečemo radiatorji), temveč zrak – zato se pogosteje pojavljajo v zvezah, kot je stenski grelnik, zlasti v povezavi z ogrevanjem kopalnic. V zadnjem času lahko vidimo tudi porast t. i. panelov oz. panelnih plošč, tudi IR-panelov, ki pa delujejo na principu dolgih infrardečih valov in posledično ne na osnovi tekočin ali zraka.

Če med električnimi ogrevalnimi telesi torej prevladujejo radiatorji, pa je to edini pravi izraz za ogrevalna telesa v sistemih s centralnim ali daljinskim ogrevanjem, kakršni prevladujejo v našem okolju in pri katerih gre za daljše priprave z rebri, skozi katere se pretaka (vroča) voda.