Lahko branje nikakor ni lahkotno

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, zanima me, kaj je lahko branje. Sprva sem mislila, da besedna zveza pomeni to, kar v italijanščini imenujemo »lettura leggera, lettura facile«, vendar, če prav razumem, ni tako.

Prav imate, lahko branje ni to, čemur v italijanščini pravimo »lettura leggera, lettura facile«, pogosto tudi »lettura da spiaggia«. Temu bi v slovenščini rekli lahkotno/trivialno branje/čtivo, lahkotna književnost/literatura, trivialna literatura/književnost, makulatura ipd. S temi termini izražamo, da je čtivo, ki ga beremo, (predvsem) vsebinsko nenaporno in nezapleteno.

Jasen odgovor na vaše vprašanje najdemo v RTV-jevem intervjuju (2021) z dr. Dragico Haramija, poznavalko in raziskovalko lahkega branja. Strokovnjakinja razlaga, da v to »obliko branja« spadajo besedila, namenjena: 1) bralcem in bralkam, ki zaradi različnih oviranosti (npr. zaradi specifičnih učnih težav, kot je disleksija, drugih motenj, kot so motnja v duševnem razvoju in motnje duševnega spektra, sindromov, kot je demenca, itd.) trajno potrebujejo lahko berljive informacije; 2) ljudem, ki imajo (trenutno) slabše razvito bralno razumevanje v določenem jeziku (npr. priseljenci, neizkušeni bralci itd.). V italijanščini lahko branje označujemo z besednima zvezama »libri/materiale/testi ETR (easy-to-read)« in »libri/materiale/testi con linguaggio facile da leggere«.

Lahko berljive publikacije vsebujejo tako oblikovne kot vsebinske prilagoditve: v njih avtorji uporabljajo razumljive besede, krajše povedi brez prispodob, primerno velikost in obliko pisave z dobro vidnimi črkami, primeren razmik med vrsticami, levostransko poravnavo besedila ipd. Besedila v lahkem branju so lahko izvirna ali prirejene različice že obstoječih besedil, ki jih pred objavo preverijo strokovnjaki, kot je npr. lahko berljiva različica Shakespearove drame Romeo in Julija.

V priročniku Lahko je brati: nasveti za lahko branje v slovenščini 2: Pravila, ki so ga leta 2019 napisale dr. D. Haramija, T. Knapp in S. Fužir, lahko preberemo več podrobnosti o oznakah težavnostnih stopenj lahkega branja in o tem, da obstajata evropski in slovenski znak za lahko branje, s katerima že na prvi pogled razumemo, da je knjiga, po kateri listamo, lahko berljiva.

Lahko branje je ne nazadnje pomembno predvsem zato, ker upošteva načela demokratične družbe. Človek ohranja dostojanstvo in izraža osebno svobodo tudi s pravico do branja jasnih in zanesljivih informacij in s posledičnim pridobivanjem znanja, ta pravica pa se mora izpolnjevati in uveljavljati ne glede na oviranosti, izkušnje in življenjske okoliščine posameznika.

Cilj naj bo samo eden: znanje. Pot do njega naj bo samo takšna: prijetna in (okoliščinam) primerna.