Izbira osebnega zdravnika

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni! Ne vem, ali se samo meni zdi ... A zadnje čase imam
občutek, da se pomen nekaterih besed spreminja. Brala sem recimo o vrstah za »opredeljevanje«
pri zdravnici. A ne govorimo o izbiri zdravnice?

Prav imate: pomen besed se spreminja. To ni nov pojav; veliko besed, katerih pomeni se nam danes zdijo samoumevni, je nekoč pomenilo nekaj povsem drugega. Pomislimo na glagol brati, ki je danes (tudi) sopomenka glagola čitati, a je nekoč pomenil le pobirati, nabirati. Do takih premikov seveda ne prihaja le v slovenščini, temveč tudi v drugih jezikih. Italijanski glagol arrivare, ki danes pomeni priti, je nekoč pomenil pripluti (ad ripam: do nabrežja).

Jezik ni muzej. Besede ne mirujejo v steklenih vitrinah, ampak živijo skupaj z nami – se starajo, preoblikujejo in včasih prevzamejo naloge, ki jim sprva niso bile namenjene. Če se je pomenski premik zgodil že davno, je zabeležen v etimološkem slovarju. Če je novejši, najde svoj prostor med pomenskimi odtenki v razlagalnem ali predpisovalnem slovarju, kot je na primer SSKJ2.

Če pa se pomenski premik dogaja dobesedno pred našimi očmi, se zna zgoditi, da v slovarju še ni zabeležen. Zato pa je nujno, da smo govorci in govorke vsak dan v stiku z dejansko rabo jezika v različnih sporazumevalnih okoliščinah.

Oglejmo si vaš primer – glagol opredeliti se. SSKJ2 ga razlaga kot »izraziti, pokazati svoje stališče, svojo pripadnost«. Politična debata, filozofski razgovor, javna izjava – do nedavnega smo se opredeljevali le v teh kontekstih. Danes pa slovenščina temu glagolu nalaga še dodatno, novo pomensko breme. Ko nas zdravstveni tehnik v ordinaciji vpraša, ali ste se že opredelili, ga sploh ne zanima naše mnenje o politiki. Sprašuje, ali smo si že izbrali osebno zdravnico. Pomen se je torej razširil, slovar pa tu še nekoliko zaostaja.

Pravzaprav je zaostanek precejšen. Glagol opredeliti se v pomenu »izbrati osebnega zdravnika« se uporablja že vsaj 30 let. V Spremembah in dopolnitvah pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, sprejetih leta 1996, na primer piše: »Zdravniki /.../ morajo te pogoje pridobiti najpozneje do 31. 12. leta 2001. Do takrat so lahko izbrani osebni zdravniki zavarovanim osebam, ki se opredelijo za njih.«

Res je, da je bila ta raba glagola do nedavnega dokaj redka in značilna predvsem za administrativna besedila. Ko pa je zaradi pomanjkanja kadra in neustrezno zastavljenega sistema postala izbira osebne zdravnice problematična, se je raba iz zaprašenih pisalnih miz najprej preselila v medije, nato pa v vsakdanjo govorico. Tako zdaj v Sloveniji delujejo tudi ambulante za neopredeljene – torej za ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, a jim vendarle pripada pravica do oskrbe.