Jezikovni popust, ki si ga ne želimo

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Tokratni prispevek je nekoliko drugačen. Ne bomo odgovarjali na vprašanje bralke ali bralca, temveč se bomo ustavili ob oglasu, ki smo ga opazili v nedeljskem Primorskem dnevniku. Saj veste: na konkretnih primerih, tudi na napakah, se pogosto največ naučimo. V tem primeru se jih je v razmeroma majhnem prostoru nabralo kar nekaj. Oglas vabi k nakupu »šolskega abonmaja za prebivalce FJK s 50% popustom«. Že v tej kratki povedi sta dve jezikovni zagati, ob katerih se velja ustaviti.

Začnimo pri odstotkih. Kadar znak % uporabljamo namesto besede odstotek, med številko in znakom pišemo presledek: 50 %. Tako bomo zapisali, da so ceno znižali za 50 % ali da je nekdo upravičen do 50 % popusta na osnovno ceno.

Toda stvar se nekoliko zaplete, ko iz odstotka in števke tvorimo pridevnik. V tem primeru nam slovenski pravopis omogoča tri zapise: petdesetodstotni, 50-odstotni in 50-% popust. Ko obliko z znakom sklanjamo, moramo biti pozorni, da znaku za odstotek ne dodajamo nobenih obrazil (s 50-%-nim oziroma podobne različice niso ustrezne).

Drugi spodrsljaj v oglasu je abonma. Beseda v slovenščini obstaja in sama po sebi ni napačna. Abonma imamo, denimo, za gledališke predstave ali koncerte. V zamejskem prostoru pa se njen pomen pod močnim vplivom italijanskega abbonamento širi tudi na pojem, za katerega standardna slovenščina navadno uporablja besedo vozovnica. V javnem potniškem prometu zato govorimo o mesečni, letni, dijaški ali šolski vozovnici.

V nadaljnjem besedilu oglasa je italijanski vpliv še očitnejši pri zvezi olajšani abonma. Ta je najbrž nastala iz italijanskega abbonamento agevolato, vendar v slovenščini zveni nenaravno. Ustreznih rešitev je več: lahko gre za vozovnico s popustom, ugodnejšo vozovnico, ali če del stroška krije država oz. druga ustanova, za subvencionirano vozovnico.

Takšni primeri so pravzaprav dragoceni. Ne zato, ker bi želeli s prstom kazati na tistega, ki je oglas pripravil, temveč zato, ker na enem samem besedilu vidimo različne mehanizme, zaradi katerih nastajajo jezikovne napake: vpliv italijanščine, dobesedno prevajanje in negotovost pri zapisovanju simbolov.

Kako se takim spodrsljajem izognemo? Tako, da ne preverjamo samo, ali slovenska beseda obstaja, temveč tudi, kako in v katerih zvezah jo v slovenščini dejansko uporabljamo. Pri tem so nam lahko v pomoč slovarji in pravopis na portalu Fran, Zvezek standardiziranih terminov in drugi jezikovni pripomočki na portalu Jezik na klik, zelo koristna pa je tudi Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so pojasnjene številne podobne zagate. Lahko pa preverimo dejansko rabo besed in besednih zvez tudi v jezikovnih korpusih, npr. Gigafidi.