Vi, Vaš ali vi, vaš? Slovenščina ima raje malo začetnico

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani, v službi od mene zahtevajo, da pišem poslovne dopise slovenskim partnerjem, a se včasih ne znajdem. Je res, da ne pišemo več »Vi« z veliko začetnico? So še kaka druga pravila?

Poslovna korespondenca je področje, kjer se pravopisna in slovnična pravila hitro srečajo s prakso – z vsakdanjimi potrebami, slogovnimi trendi in ustaljenimi normami. Poleg tega oblika in slog poslovnih dopisov nista univerzalna, pač pa kulturno pogojena.

V poslovnih besedilih dosledno uporabljamo vikanje: v slovenščini je to še bolj razširjeno kot v italijanščini, saj je na primer pogosto tudi v publicistiki in reklamnih oglasih (Vieni a scoprire tutte le nostre offerte -> Pridite in preverite našo ponudbo). Nekoč je veljalo, da osebne in svojilne zaimke, ki označujejo vikanje, pišemo z veliko začetnico (Vi, Vaš ...). Taka raba se v slovenščini opušča, saj velja za skrajno formalno in celo malce vzvišeno, na kar je opozoril celo pravopis iz leta 2001. Raba te velike začetnice je danes aktualna skoraj izključno v protokolarnih dopisih.

Na splošno je raba velike začetnice v slovenščini redkejša kot v italijanščini. Z veliko začetnico pišemo v glavnem samo prve sestavine lastnih imen: Slovenski raziskovalni inštitut, Primorski dnevnik, Zadružna kraška banka ... Nazive, funkcije in naslove pišemo vedno z malo začetnico: predsednica, ministrica, papež, škof, doktorica, senatorka ... Italijanščina je tu bolj radodarna in velike začetnice uporablja pogosteje, tudi tam, kjer jih slovenski pravopis ne dopušča.

Ko smo že pri pravopisu: datum pišemo v slovenščini s pikami in presledki – danes je petek, 9. 1. 2026.

Na hitro si oglejmo še dve slovnično-slogovni posebnosti:

– v italijanščini je pogosta brezosebna raba glagola (si raccomanda, si invia per conoscenza ...), medtem ko v slovenščini raje uporabljamo kar 1. osebo množine: svetujemo vam, pošiljamo vam ...;

– v slovenščini velja t. i. načelo ekonomičnosti – prednost imajo kratki, pregledni stavki; pretirano dolge povedi, značilne za tradicionalno italijansko poslovno pisanje, v slovenščini delujejo okorno, nenavadno in celo nevljudno.

Dobro poslovno besedilo, tako v italijanščini kot v slovenščini, je torej rezultat nelahkega ravnotežja: spoštovanja pravil, občutka za slog in zavedanja, da se sporazumevalne navade med kulturami razlikujejo, kar vpliva tudi na izbiro jezikovnih sredstev.

Naš nasvet? Izpostavljenost in vaja! Na spletu si oglejte čim več primerov poslovnih besedil v slovenščini, prelistajte priročnike, nato pa se kar pogumno lotite pisanja. Pa ne pozabite: vsaj pri vejicah, interferencah iz italijanščine in še nekaterih drugih posebnostih vam je v pomoč tudi jezikovni asistent Loris (www.jeziknaklik.it/loris).