Sreda, 10 avgust 2022
Iskanje

Ko imajo besede na prvi pogled enak pomen

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič

7. nov. 2020 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Spoštovani,

v čem je razlika med besedami, kot so prihodnji – bodoči, pozneje – kasneje, povratek – vrnitev? Katere od teh so ustreznejše? Dlje brskam po slovarju, manj mi je jasno ...

Pojavu, ki ga navajate, pravimo delna (nepopolna) sopomenskost: besedi ali besede, ki imajo na prvi pogled enak pomen, se v resnici (delno) razlikujejo – lahko po kakem pomenskem odtenku, lahko pa po okolici, rabi, konotaciji ali preprosto ... modi. Vsi ti in drugi dejavniki vplivajo na oceno ustreznosti posamezne besede.

Oglejmo si pare, ki jih navajate. Pri tem si bomo pomagali z dvema orodjema: s Slovarjem sopomenk sodobne slovenščine (viri.cjvt.si/sopomenke) in s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika 2 (SSKJ2, dostopen s platforme www.fran.si). V prvem viru bomo preverjali, kako se besedi posameznega para dejansko uporabljata, v drugem pa, ali sta obe ustrezni za rabo v uradnih, formalnih okoliščinah, ki zahtevajo knjižni jezik.

Prihodnji – bodoči. Obe besedi se uporabljata in sta enakovredni v kolokacijah tipa bodoča/prihodnja generacija, bodoči/prihodnji nakup, bodoči/prihodnji razvoj; pač pa bomo zaročencu rekli samo bodoči mož (in ne *prihodnji mož), noseči ženski pa samo bodoča mama (in ne *prihodnja mama). Prav tako bomo rekli samo prihodnji (in ne *bodoči) teden, mesec, leto; prihodnja pomlad itd.

Pozneje – kasneje. Obe besedi se uporabljata; prislov kasno se nasploh uporablja predvsem v stopnjevani obliki (pridem kasneje), zelo redko pa v osnovni obliki (prišli so kasno). Raba prislova pozno/pozneje je sicer pogostejša in prisotna v več kolokacijah, npr. veseliti se/bdeti/zavleči se pozno (ne *kasno) v noč. Podobno velja tudi za pridevnika pozen – kasen. SSKJ2 navaja sopomenko pozen/pozno kot nadrejeno, se pravi, da je za potrebe formalnega sporočanja ta raba nekoliko bolj priporočljiva.

Mogoče ste od koga slišali, da sta besedi bodoč in kasno hrvatizma in da ju zato ne smemo uporabljati. Jezik odraža družbene spremembe in res: v 80. letih smo radi preganjali vse, kar je bilo povezano s takratno Jugoslavijo. A 80. leta so minila in tako kot ne nosimo več fluorescentnih naglavnih trakov, tako smo tudi opustili slovenjenje, ki je neslavni vrh doseglo s čevapčiči.

Pa pojdimo še k zadnjemu primeru.

Povratek – vrnitev: tudi tu nam SSKJ2 pravi, da je vrnitev nadrejena sopomenka. A to še ne pomeni, da moramo vse povratke kar črtati. Če v besedilu trikrat omenjamo vrnitev, lahko nato enkrat uporabimo sopomenko povratek, da bo tekst bolj raznolik in sočen. Slovar sopomenk nam namreč na podlagi statistike pojavitev neizpodbitno dokazuje, da sta besedi v mnogih kolokacijah sopomenki. Če pa slučajno pišemo o Vojni zvezd, moramo vedeti, da se epizoda Return of the Jedi prevaja z ustaljeno besedno zvezo Vrnitev Jedijev, pa tudi Batman returns je v slovenščini Batmanova vrnitev (in ne *povratek). Prav tako bomo rekli, da smo si prizadevali za vrnitev (in ne za *povratek) Narodnega doma; če bomo šli kam na izlet, pa bomo imeli zvečer povratni (in ne *vrnitveni) let oz. vsaj povratek (in ne *vrnitev) v hotel.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava