Kopičenje veznikov odsvetovano, ne pa prepovedano

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, v časopisu sem pred kratkim prebral stavek »spomnimo naj, da ko se znajdemo v stiski, lahko poiščemo pomoč ...« in me je malo zmotil tisti »da ko«. Ne znam čisto razložiti, ampak se mi zdi, da je nekaj odveč ali narobe postavljeno. Ali je tak stavek pravilen ali bi se to reklo kako drugače?

Vprašanje, ki nam ga postavljate, je zelo na mestu, saj se ob takih zgledih hitro vprašamo, ali gre za napako ali zgolj za nekoliko nerodno ubeseditev.

V slovenščini se včasih pojavlja t. i. kopičenje veznikov, torej zaporedna raba dveh (ali več) veznikov, kot v vašem primeru »da ko«. Takšne zveze niso nujno nepravilne, vendar jih pravopisna priporočila pogosto odsvetujejo zaradi slogovne okornosti. Trenutno še veljavni pravopis tako opozarja, da gre pri kopičenju veznikov za manj zaželen in nepriporočljiv slogovni pojav (§ 327), ne pa strogo za napako. Po drugi strani slovenska slovnica takšne rabe zgolj opisuje, ne da bi jih vrednotila, saj njen namen ni predpisovanje, temveč opis jezikovnega sistema.

Kopičenje veznikov se lahko pojavi na različne načine. Ena možnost je stik prirednega (npr. in) in podrednega (npr. če) veznika, npr.: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ta primer je čisto sprejemljiv in vejico pišemo le pred prvim veznikom. Druga, še pogostejša možnost pa so večbesedni vezniki, npr.: Kljub temu da je bil bolan, je šel na delo; Zelo zgodaj sem se odpravil na pot, zato da mi ne bi bilo treba hoditi v vročini. Tudi v tem primeru ni nič narobe in pišemo vejico le pred prvim veznikom.

V vašem primeru pa imamo zaporedje dveh podrednih veznikov. Raba ni nujno napačna in vejice med veznikoma praviloma ne pišemo, vendar je tak stavek slogovno nekoliko neroden.

Zato se v jezikovni praksi pogosto priporoča, da takšne strukture razvežemo. Vaš primer bi lahko preoblikovali v: Spomnimo naj, da lahko poiščemo pomoč, ko se znajdemo v stiski. S tem besedilo postane bolj pregledno in tekoče.

Ob tem pa velja poudariti še nekaj: ker je kopičenje veznikov odsvetovano, ne pa prepovedano, takih primerov ne moremo označiti kot napačnih. Pogosto nastanejo povsem naravno, zlasti v daljših povedih in v bolj sproščenem sporazumevanju. Zato je smiselno predvsem razmisliti o jasnosti sporočila in berljivosti besedila ter se za preoblikovanje odločiti tam, kjer to res prispeva k boljšemu razumevanju.

Torej lahko zaključimo, da če vas kdaj zbode v ušesa kopičenje podrednih veznikov, ste lahko mirni: to najprej pomeni, da imate izostren posluh za jezik – ne pa nujno, da je zapisano v nasprotju s slovenskim pravopisom. V zapisanih besedilih pa vsekakor takšne zveze raje preoblikujmo, da bo poved bolj jasna in razumljiva.