Bela ali neveljavna glasovnica?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, v časopisu sem prebrala, da je nekaj volilnih upravičencev oddalo bele glasovnice. Ali ni to dobesedni prevod iz italijanščine in je pravilno neveljavne glasovnice?

Najverjetneje ste na izraz naleteli po državnozborskih volitvah v Sloveniji, ki so potekale pred nekaj tedni. Ob napovedani dolgotrajni »povolilni kombinatoriki« je vaše vprašanje vsekakor aktualno.

Iskalni niz »bele glasovnice« se v referenčnem korpusu Gigafida in na spletu pojavlja zlasti v italijanskih časopisih. Najdemo ga tudi v osrednjeslovenskih medijih, vendar v novicah, povezanih z italijansko državo (predsedniškimi volitvami itd.). Iz tega lahko sklepamo, da je izraz resnično prevzet iz italijanščine (it. scheda bianca) oz. iz drugih romanskih jezikov (fr. bulletin/vote blanc, šp. voto en blanco).

Kadar imamo opravka s strokovnimi izrazi, je priporočljivo, da pogledamo v specializirane terminološke zbirke oz. glosarje. Za upravno-pravno terminologijo s področja slovensko-italijanskega jezikovnega stika nam je v pomoč Zvezek standardiziranih terminov (Zvezek), v katerem je navedena ustreznica neizpolnjena glasovnica. Na portalu Termania, ki združuje zadetke iz več terminoloških zbirk, Večjezični evropski slovar ponuja še prevod prazna glasovnica. Terminološko ustreznost zato preverimo še s pregledom zakonskih opredelitev.

V 76. členu Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki pojasnjuje veljavnost glasovnic, je neizpolnjena glasovnica omenjena kot ena od oblik neveljavne glasovnice: »Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval, sta neveljavni.« Nasprotno pa je glasovnica lahko veljavna tudi, če ni izpolnjena povsem v skladu z navodili, a je volja volivca z nje jasno razvidna: »Glasovnica je veljavna, če je volivec glasoval na drugačen način, kot je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, pa je iz nje jasno razvidno, za katerega kandidata je glasoval.« V zakonodaji naletimo tudi na izraz uradna prazna glasovnica, ki pa označuje povsem drug pojem – glasovnico za izvedbo glasovanja po pošti iz tujine (82. člen ZVDZ).

Če povzamemo, nas tako Zvezek kot Terminološka svetovalnica usmerjata k inačici neizpolnjena glasovnica, kadar želimo natančneje opredeliti vrsto neveljavne glasovnice, ki jo je volivec pustil prazno. Vendar so poimenovanja za posamezne vrste neveljavnih glasovnic (tudi npr. poškodovano, nepravilno izpolnjeno glasovnico) predvsem opisna, zato je v slovenskem pravnem in volilnem jeziku edini zares ustaljeni krovni pojem neveljavna glasovnica. V tem okviru lahko rabo izraza bela glasovnica, ki je verjetno nastal pod vplivom italijanščine, razumemo kot publicistično.