Do uveljavljanja pravic tudi z umetno inteligenco

Čeprav je od sprejetja zaščitnega zakona št. 38/2001 minilo petindvajset let, nekatere določbe še niso popolnoma zaživele. Mednje spada tudi osmi člen, ki določa, da je »slovenski manjšini priznana pravica do rabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravami in sodnimi oblastmi, kakor tudi s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi«, tako v ustnih sporočilih kot pri dopisovanju. Po besedah goriškega župana Rodolfa Ziberne pa se na goriški občini nadejajo, da bi v prihodnje slovensko govoreči občani koristili čim več storitev in prejemali čim več informacij v svojem maternem jeziku. Tudi po zaslugi tehnologije in umetne inteligence, ki bo zainteresiranim občanom omogočala, da bodo lahko informacije »dan in noč« prejemali kar v slovenščini.

Zakon ničesar ne vsiljuje

Župan je o izvajanju dvojezičnega zakona v odnosih z javno upravo spregovoril v sredo v goriškem Kulturnem domu. Večer sta v okviru Goriškega loka priredili združenje Bratina in Kulturni dom, z Ziberno se je pogovarjal Livio Semolič, ki je poskrbel za uvodno misel. »Darko Bratina je dejal, da je zaščitni zakon pomemben vir, iz katerega lahko vsi črpajo. Nikogar ne sili, da bi govoril po slovensko, slovenskim državljanom pa dovoljuje, da uporabljajo svoj materni jezik. Evropska prestolnica kulture je pokazala, da je prihodnost Gorice v sodelovanju in sožitju. Treba je ovrednotiti goriško multikulturnost in večjezičnost, tudi z ozirom na furlanski jezik,« je uvedel Semolič. Besedo je nato prevzel goriški župan, ki je poudaril, da se je v četrtini stoletja marsikaj spremenilo. »Storili smo veliko korakov naprej. Ne le na ravni zakonov, ki seveda zagotavljajo pravno podlago, a tudi v odnosih med prebivalci našega ozemlja. Evropska prestolnica kulture je le pospešila proces, ki pa je že bil v polnem teku. Ob odprtju EPK me je osmega februarja lani na Travniku najbolj navdušilo morje ljudi, Slovencev in Italijanov, ki so skupaj, brez ločitev doživeli in zabeležili tako pomemben dogodek. Vse to se je zgodilo ne po zaslugi zakona, ki pa je seveda pomemben, ker nudi pravno podlago za koriščenje določenih pravic,« je dejal Ziberna.

Na Goriškem obstajajo sicer tudi številni primeri dobre prakse, tako pri vidni dvojezičnosti kot pri uporabi slovenščine v odnosih z javno upravo. Zdravstveno podjetje Asugi je na primer opremilo goriško bolnišnico z dvojezičnimi napisi, v centru CUP je mogoče spregovoriti tudi v slovenščini, tudi podjetje Isontina Ambiente uporablja slovenščino v odnosih z javnostjo. Pri goriški občini pa, je poudaril Semolič, tovrstno harmonizacijo storitev uporabniki še pogrešajo, kljub prisotnosti slovenskega okenca.

»V mestni hiši bomo namestili trijezične smerokaze, v italijanščini, slovenščini in furlanščini, kjer jih še ni. Bolj težko pa bo namestiti slovensko govorečega uradnika v vsak občinski urad, saj so ti preštevilni. V pomoč pa nam lahko priskoči tehnologija: začeli smo namreč z digitalizacijo vseh dokumentov, ki jih hrani občina. Vse te dokumente bodo lahko občani, s pomočjo umetne inteligence, koristili tudi v slovenščini in furlanščini. Vzpostavili bomo brezplačno telefonsko številko, ki bo delovala 24 ur na dan in ki bo, s pomočjo tehnologije, podajala informacije tudi v slovenščini. V širok izbor informacij, ki jih bodo občani lahko na tak način koristili, bi radi vključili čim več stvari. Konkreten primer so dogodki, ki jih goriška občina organizira ali podpira: s telefonskim klicem ali s klikom bo tako na primer mogoče izvedeti, da bo, denimo, jutri zvečer v Kulturnem domu na sporedu debata. Nadejamo se, da bi postali prva občina v deželi, ki bo nudila tovrstno storitev,« je poudaril župan, ki je nato od predstavnika furlanske skupnosti in nekdanjega poslanca Guida Germana Pettarina prejel simbolično tablo z napisom »mestna občina Gorica« v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. »Z željo, da bi tak štirijezični napis nek dan res krasil pročelje mestne hiše,« je poudaril Pettarin.

Poziv k uporabi slovenščine

Med publiko so bili prisotni številni predstavniki javnih uprav. Srečanje so v prvi vrsti spremljali generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, goriška prefektinja Ester Fedullo, goriški kvestor Luigi Di Ruscio, deželna svetnika Diego Bernardis in Diego Moretti, sovodenjski župan Luca Pisk, goriški občinski odbornik Luigi Negro, vodja Centralnega urada za slovenski jezik v FJK Erika Hrovatin, predsednica SKGZNives Cossutta in izvršni direktor podjetja Isontina Ambiente Giulio Severo Tavella. Prefektinja je poudarila, da je prefektura uvedla tečaj slovenskega jezika, katerega se je udeležilo štirideset javnih uslužbencev. Erika Hrovatin je dejala, da je s pomočjo Centralnega urada kakovost slovenskih prevodov javnih dokumentov povečala. Posegel je tudi generalni konzul Gregor Šuc, ki je pripadnike manjšine pozval, naj uporabljajo svoj jezik in naj se poslužujejo slovenskih okenc. Izpostavil je tudi pomen mednarodnega sodelovanja in EPK, ki je pustila za sabo pomembno dediščino in utrdila dvostranske odnose med Slovenijo in Italijo.