Ob zanikanju vse v rodilnik?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Kako je prav: ne pozabite si vzeti čas/časa zase? Nam lahko pomagate?

Opredelimo najprej, za katero slovnično dilemo gre. Opravka imamo s problematiko rodilnika zanikanja. Najosnovnejše pravilo rodilnika zanikanja je, da ob zanikanih prehodnih glagolih namesto tožilnika uporabljamo rodilnik (Pozabila sem plašč. —> Nisem pozabila plašča. / Vzela sem jakno. —> Nisem vzela jakne.). Gre za skladenjsko posebnost slovenskega knjižnega jezika, ki se med slovanskimi jeziki redno pojavlja le še v poljščini in v posebnih primerih v ruščini.

Težava nastopi, kadar v povedi nastopa dopolnilo v nedoločniku: največkrat gre za nepolnopomenske glagole, ki sami po sebi nimajo leksikalnega pomena. To so naklonski glagoli, kot so moči, hoteti, smeti, fazni glagoli, kot so biti, začeti, prenehati, in sorodni glagoli z oslabljenim pomenom, na primer uspeti, nameravati, znati. Ker je nedoločniško dopolnilo za dosego polnega pomena v teh primerih obvezno, seže nikalnica preko spreganega glagola v jedru na nedoločniško dopolnilo. Dejanje zanikanja tako pokrije glagolsko celoto, kar pomeni rabo rodilnika namesto tožilnika: ne smeš uporabljati računalnika, ne prenehajte jemati tablet, ne znam narediti naloge. V teh primerih sta nagnjenost k rodilniku opažala že jezikoslovca Anton Breznik in Jože Toporišič, izkazujejo pa jo tudi sodobni besedilni korpusi.

Vaš primer je nekoliko drugačen, saj v njem nastopa glagol pozabiti, ki je polnopomenski. To pomeni, da ima samostojni pomen in da nedoločnik vzeti (si) ni del njegove pomenske strukture, ampak dodatno dopolnilo. Domet zanikanja zato ne seže na nedoločniško dejanje vzeti (si), temveč le na izhodiščni glagol pozabiti. Ker predmet (čas) ni v neposrednem vplivnem območju zanikanega glagola, bi strogo gledano morali uporabiti tožilnik: ne pozabite si vzeti čas zase. Vendar pa se zdi tožilnik sprejemljivejši na ravni teoretične, skladenjsko-logične razlage kot dejanske rabe.

Kot v članku Rodilnik zanikanja ugotavljata raziskovalca Inštituta za slovenski jezik, sodobna raba za primere s polnopomenskim povedkom izkazuje dvojničnost rodilnik / tožilnik, denimo: ne dovolim vam prižgati televizije/televizijo, ne bojim se povedati resnice/resnico. Tehtnica pa se nagiba v prid rodilniku, kar lahko razložimo s splošno jezikovno težnjo, ki se v literaturi označuje kot »ob zanikanju vse v rodilnik«. Ta težnja drži tudi za zanikani velelnik, ki se skladenjsko vede kot pravi zanikani stavek in predvideva rodilnik: ne jej kruha, ne pozabite si vzeti časa zase.

Čeprav bi bil ob skladenjski interpretaciji v danem primeru možen tožilnik (vzeti čas), v sodobni normi in rabi prevladuje rodilnik (vzeti časa), ki zato velja za neproblematično knjižno rešitev.