Paronimi kritičnosti, stvarnosti, odličnosti in družabnost

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Z vami bi rada delila svoje opazke o paronimih, kot sta kritičnosti in odličnosti (»criticità«, »eccelenze«), ki sta po mojem občutku res moteča, mar ne

Kritičnost in odličnost sta povsem običajna slovenska leksema. Težava nastopi, kadar ju pod vplivom neposrednih prevodov iz italijanščine uporabljamo v neobičajnem sobesedilu in v množini.

Kritičnost kot »značilnost ali lastnost kritičnega« ne povzroča težav pri razumevanju in je v tem pomenu tudi najpogosteje rabljena tudi v Primorskem dnevniku. Kar lahko trdimo po korpusni preverbi njene rabe (korpus trenutno ni javno dostopen, vsebuje pa letnike od 2001 do 2018). Enako velja za pomen besede kritičnost kot težavnost, denimo težavnost določenih zaostrenih razmer ali okoliščin. Vaše opozorilo pa se nanaša na že ustaljen prevedek italijanskega pojma »criticità«, na katerega naletimo v naslednjih izvirnih primerih: Če hočemo obstati na trgu, je treba rešiti kritičnosti. Vstop Slovenije v EU s 1. majem 2004 bo nedvomno prinesel prednosti, vendar bo neizbežno povzročil tudi nekatere kritičnosti. V obeh primerih bi ga lahko uspešno nadomestili s samostalnikom težave.

Enako velja za odličnosti (»eccelenze«). Denimo v tem časopisnem naslovu: Krajevne odličnosti na Po kriti tržnici. Tu je imel avtor najverjetneje v mislih lokalne specialitete ali morda celo kakovostne prehranske izdelke. Neposrednega pojmovnega prevedka v slovenščino seveda ne bomo našli kar na prvo žogo. Drži pa, da v slovenskem kulturnem okolju tudi pod vplivom evropskih in globalnih smernic zasledujemo odličnost v raziskovanju in poslovanju. Sicer pa je samostalnik odličnost zaznamovan oziroma ekspresiven: odličnost vedenja, odličnost oblačilne kulture.

Povedno je, da ste izpostavili kar dva podobna pojmovna samostalnika, ki se značilno končujeta s pripono -ost. Večina tovrstnih občnih samostalnikov nastopa v povsem običajnih kolokacijah, torej za slovenščino po vsem utrjenih leksikalnih vzorcih: spoštovanje enakopravnosti, izkoriščanje možnosti, bližnja prihodnost, čim večja uspešnost, zamujena priložnost ipd.

V našem jezikovnem okolju pa se poleg kritičnosti in odličnosti pojavlja še nekaj značilnih in pogostih pojmov s pripono -ost, pri katerih lahko zlahka zaznamo vpliv italijanskega pojmovnega sistema. Denimo: aktivna integracija dveh delov goriške stvarnosti (»la realtà goriziana«) > dveh Goric; med nujnosti spada tudi vprašanje vidljivosti slovenskih programov (»tra le urgenze rientra«) > k njunim točkam; slovensko prisotnost (»la presenza slovena«) je zapisal tej smeri knjižne kulture > prisotnost Slovenk in Slovencev; pohod se bo sklenil z družabnostjo > druženjem.