Planinski dom ali koča?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, zanima me, kako prevajamo rifugio (alpino)? V italijansko-slovenskem slovarju najdem samo planinski dom, v slovenskih gorah pa se večkrat odpočijem tudi v koči. Kakšna je razlika?

Vprašanje je aktualno za vse gorske in druge navdušence. Poglejmo, kaj pravijo planinski in leksikografski viri ter dejanska raba. Merilo za poimenovanje in razvrščanje objektov v gorah je Pravilnik o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih, ki ga je sprejela Planinska zveza Slovenije. V tem pravilniku je planinski objekt opredeljen kot »skupni izraz za planinske koče, bivake in planinska učna središča«, pri čemer se uporabljajo »planinski dom, dom in zavetišče kot sopomenke planinske koče«. Če definiciji bivaka in planinskega učnega središča prihranimo za kdaj prihodnjič, iz pravilnika izhaja, da so planinska koča, planinski dom in zavetišče sopomenke za isti tip objekta, »katerega namen je nuditi zavetje, prenočišče, gostinske in druge storitve planincem«.

Oglejmo si, ali med temi izrazi razlikujejo slovarski viri. V SSKJ2 je koča v prvem pomenu »gostišče v gorah, zlasti manjše«, medtem ko se s pojmom zavetišče v turizmu poimenuje »manjša stavba v gorah za zavetje planincev«. Iz definicij lahko sklepamo o širši namembnosti koče, ki planincem poleg prenočišča nudi okrepčilo. A še širše je opredeljen dom, pri katerem nobena od razlag ne omenja gora; planinski dom je podan kot zgled ob razlagi »stavba, urejena za določen namen«, spremljajo pa ga še gasilski, zdravstveni, zadružni, samski, počitniški in turistični dom.

Da se dom tipično uporablja ob besedah zdravstven, dijaški, študentski, kulturen, pa tudi Cankarjev, naroden in gasilski, pričajo podatki o rabi v orodju Korpusnik. Kot je razvidno iz orodja, je raba besede dom v obdobju 1991–2025 upadla za 51 %. Ta zanimivi podatek lahko povežemo s spremembo družbene ureditve, saj je bil izraz še v času Jugoslavije razširjen v poimenovanjih skupnostnih ustanov; potemtakem ne preseneča, da so študentski, dijaški in zdravstveni domovi del institucionalne dediščine socializma, ki je preživela tranzicijo, medtem ko so številni drugi domovi (npr. zadružni, samski, počitniški dom) izgubili funkcijo ali se preimenovali. Zdi se, da je to zadnje doletelo tudi planinski dom, ki ga nadomešča izraz koča: najpogosteje se pojavlja s pridevnikom planinski, njegova raba pa celo rahlo narašča.

Po vzoru pravilnika, ki prinaša poenotenje pri poimenovanju tega tipa planinskih objektov, je prevod italijanskega rifugio v vsakdanji rabi lahko poljuben. Kadar pa gre za uradna imena, priporočamo, da se držimo uveljavljenih poimenovanj, npr. Vodnikov in Aljažev dom, ampak Orožnova koča in Koča pri Savici.