Torek, 28 junij 2022
Iskanje

Praznični pridih: božično-novoletna leksika

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Maja Melinc Mlekuž

25. dec. 2021 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

S sinom sva krasila božično drevo in znašla sem se v dvomu, kako poimenovati določene stvari: balke, božične luči, »punto«, »stelle filanti«, zvezda z repom ... Kako naj zapišem v povabilu, speci ali speči kaj dobrega? Sama v voščilnice napišem Božič in Novo leto z veliko, čeprav naj bi bilo po pravilih z malo. Ali je to zares napaka?

Natresli ste nekaj prazničnih vprašanj, gremo z odgovori kar lepo po vrsti, najprej okrasimo božično drevesce, potem specimo potico in na koncu napišimo še voščilnice. Božično drevo/drevesce/novoletno jelko/smreko ste verjetno okrasili z božičnimi/novoletnimi okraski: balončki/bunkicami/ kroglicami, okrasnimi verigami in trakovi, na vrh ste postavili zvezdo ali špico/vrh, niste pa pozabili niti na božično-novoletne lučke. Lahko vidite, da je nabor poimenovanj širok, nekaj vpliva pa imajo gotovo tudi trgovci, ki izdelke različno poimenujejo. Zvezda z repom pa je kar zvezda repatica.

V primeru z glagolom speči (spečem) ste želeli uporabiti velelniško obliko, torej speci (Speci kaj dobrega!). Nedoločniška oblika (ob naklonskih in faznih glagolih) pa bo speči, npr.: Moram speči še potico. Več težav povzroča namenilniška oblika glagola peči (pečem), torej peč, ki jo uporabljamo za glagoli premikanja. Npr.: Grem peč pecivo, preden pridejo gostje. Kadar nismo prepričani, katera oblika je prava, je vredno pokukati v Slovenski oblikoslovni leksikon – Sloleks 2.0.

Vsako leto znova se ob praznikih pojavlja vprašanje, ali božič in novo leto zapišemo z malo ali veliko začetnico, in čeprav se moramo v javnih besedilih držati pravopisnih pravil, raba ostaja še vedno neenotna. V zasebnih čestitkah se načeloma pogosteje odločamo za kršenje pravopisne norme. Že v začetku prejšnjega stoletja sta vodilna jezikoslovca pisala praznike različno, Škrabec z malo, Levec pa z veliko začetnico. V pravopisu Antona Breznika leta 1920 je bilo določeno, da se prazniki pišejo z malo začetnico. Več o tem si lahko preberete v Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU. Temeljno Breznikovo pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico se je v nadaljnjih pravopisih ohranilo. Enako bo ostalo tudi ob zadnji prenovi pravopisnih pravil, in sicer velja, da z malo pišemo poimenovanja mesecev, praznikov (božič, sveti trije kralji, velika noč itd.) in posebnih datumov (silvestrovo, novo leto, martinovo itd.), z veliko začetnico pa npr. praznike, ki izhajajo iz lastnih imen (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Silvestrov večer itd.). Do neenotnosti v rabi prihaja, ker mnogi v znamenje spoštovanja do verskih praznikov te zapišejo z veliko začetnico (Božič, Velika noč, Sveti trije kralji ipd.), kar je v zasebnih sporočevalnih praksah sprejemljivo in lahko tudi odraz posameznikovega nazora.

Lepe in umirjene praznike, naj vam pride naproti čim več prijaznih in razumevajočih ljudi.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava