Suprematist kot neologizem

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

V mnenjih Primorskega dnevnika je bil uporabljen samostalnik »suprematist«, vendar termina ni v nobenem slovarju. Ga lahko uporabljamo? Posebno za prevod italijanskega termina »il suprematista«. Oziroma ga lahko smatramo kot nov uporabljiv neologizem? Izraz je v italijanščini vse pogostejši. Najdem ga tudi v slovarju neologizmov Treccani (2024): »Suprematismo: ideologia che si fonda sulla presunta superiorità di un gruppo umano sull’altro o di una religione sull’altra.«

Suprematizem in pripadnik tega avantgardističnega gibanja suprematist sta v italijanščini in slovenščini ter seveda tudi drugih jezikih že dolgo ustaljena umetnostnozgodovinska termina. Suprematista v slovenskih slovarjih res ne najdemo, ker ti ne vsebujejo nujno vseh besedotvornih različic določenega leksema. Toda v Pravopisu boste vendarle našli geslo suprematizem (samo z razlago ‘umetniška smer’). Za kontekst nove rabe (iz angleščine »white supremacy« in »white suprematist«) pa ste našli razlago v italijanskem slovarju neologizmov oziroma novotvorb, čeprav gre samo za prevzeto prvino.

Oglejmo si nekaj elementarne zgodovine. Bele nadvlade ne utemeljujejo zgolj sodobni družbeni in politični tokovi, temveč ima svoje ideološke temelje že v psevdoznanstvenem rasizmu 18. stoletja – prevladujočem nazorskem okviru za razumevanje človeške raznolikosti, ki je oblikoval mednarodne odnose in rasne politike od poznega razsvetljenstva in do konca 20. stoletja. Zato lahko sklepamo, da v slovenščini že obstaja ustreznejši prevod termina, in sicer je to pravkar omenjena bela nadvlada. SSKJ2 namreč ob geslu nadvlada naniza sinonima premoč in tudi supremacija, ki je seveda prevzet iz angleščine, zaradi česar nas slovar preusmerja h knjižni nadrejeni sopomenki prevlada. Slovenščina je ob tem oblikovala tudi terminološki kalk beli supremacizem. Zaradi drugačnih fonetičnih zakonitosti oziroma pravopisa ni bilo potrebe po prilagajanju soglasnika c, kar bi uporabnike italijanščine razvidno zmotilo. Ad hoc korpusna raziskava pokaže, da je v rabi (tudi akademski) pogostejši termin bela nadvlada. Čeprav obstaja tudi izpeljan izraz za pripadnika te ideologije, in sicer beli supremacist, je ta v rabi redek, za publicistično rabo pa je zaradi kratkosti uporabnejši in glede na sodobne dnevnopolitične obrate slogovno niti ne sporen.

V naslednjem izvirnem primeru iz Primorskega dnevnika zaradi sobesedila vsi razumemo, da govor ni o umetniku: »Vance ne mara splava niti po posilstvu, pravic žensk, priseljencev, je islamofob, suprematist, izolacionist.« Izraz suprematist je v takem besedilu torej še ustrezen, a bi bil zaradi nedvoumnosti in ustaljenosti priporočljivejši izraz podpornik bele nadvlade ali kvečjemu beli supremacist.