Uporaba pridevnika briškovski oz. briški

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

prosimo vas za strokovno mnenje v zvezi z uporabo pridevnika briškovski oz. briški. Opažamo namreč, da se zadnja oblika včasih pojavlja v medijih, medtem ko v vasi Briščiki Briškovci uporabljamo le pridevnik briškovski oz. briškovska.

Najlepša hvala,

KRD Dom, Briščki

Z vidika sistema slovenskega jezika in zgodovinsko utemeljene ter ustaljene rabe ste prebivalci Briščikov seveda Briškovci, v Briščikih pa dihate briškovski zrak in ne briškega (tega dihajo Brici v Brdih). V takih primerih, ko se nam zdi, da tradicionalne oblike zemljepisnih imen in izpeljank iz njih, torej zgodovinsko utemeljene rabe, niso prav sistemske (v ljudskem jeziku radi rečemo, da niso »pravilne«), se ne gre prenagliti in spreminjati imen kar po svojem jezikovnem občutku ali skrčenih pravilih, ki smo jih pobrali v šolskih klopeh.

Po taki površni logiki bi se komu etnični pridevnik briškovski zdel okoren, vendar ga vsi jezikoslovni argumenti podpirajo. Tvorba z medpono -ov je po vsem slovenskem ozemlju mogoča in izpričana – tako so pač naši predniki tvorili, da so si pomagali pri izgovarjavi, velikokrat pa tudi po analogiji z oblikami, ki so jih kje slišali. Tako imenovani infiks -ov je velikokrat nastopal kot varianta. Iz zemljepisnega imena Hrastje so na primer nastale kar tri različice: hraški, hrastenski in hrastovski. In vse tri so torej »pravilne«.

Naše stališče potrjujejo tudi verodostojni in zavezujoči viri, in sicer priročnik Slovenska krajevna imena v Italiji Pavleta Merkùja: Bríščiki (poknjiženo)/Bríščki (Borgo Grotta Gigante) iz Briščikov, briškovski, *Briškovec Briškovka; o. Zgonik. Enake podatke najdemo tudi v Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji za Tržaško pokrajino, v katerem za Briščike nastopa samo pridevnik briškovski. Zahvalo za vprašanje in dodaten vir smo dolžni tudi prijazni prebivalki Briščikov, ki je enak podatek našla tudi v Merkùjevi izdaji Toponomastika občine Zgonik (1994) in v publikaciji Občina Zgonik: narava in ljudje (1999, avtorjev Tamare Blažina, Boruta Kodriča, Mirana Košute, Franca Cucchija in drugih).

Etnični pridevnik briški je lahko v skladu z viri izpeljan iz dveh zemljepisnih imen, in sicer iz že omenjenih Goriških Brd ali iz zaselka Brišče v občini Podbonesec.

Namesto zaključka pa ETIMOLOŠKI DROBEC: V omenjenem Krajevnem leksikonu za Tržaško pokrajino se lahko poučimo, da ime relativno mladega naselja izhaja iz množinske oblike priimka Briščik. Priimek kaže na 'izvor iz Brišč' (it. Bristie), tudi zaselka v občini Zgonik, v katerem živita Briščan in Briščanka – tam pa dihajo briščanski zrak (taka je lokalna raba, potrjuje pa jo tudi Merkù).