Vrstilni števniki v imenih prireditev

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani, nikakor ne morem priti na konec neke dileme. Ali je v naslednjem primeru vseslovenski z malo ali veliko začetnico?

Državni sekretar mag. Ervin Kosi se bo udeležil 20. Vseslovenskega srečanja z naslovom »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu – nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, ki bo potekalo v Državnem zboru Republike.

Enako dilemo imam pri Deželni konferenci, katere ime je, nasprotno od vseslovenskega srečanja, definirano tudi v zakonu. Katero logiko lahko torej uberemo: Organizatorji VI. deželne konference so to posebej izpostavili. Zadnja Deželna konferenca je požela kar nekaj pozitivnih odzivov. V zadnjem primeru je velika začetnica predvsem kot razlikovalni element glede na omembo poljubne deželne konference, ne konkretno te.

Odgovor na vašo dilemo tiči v tem, ali poimenovanje rednih prireditev, o katerih sprašujete, interpretiramo kot lastno ali kot vrstno ime. Če bi ga interpretirali kot vrstno, bi ime zapisali z malo začetnico. Vendar o tem v jezikovni skupnosti obstaja jasen konsenz v nasprotni smeri. Imena prireditev so lastna imena in jih posledično v skladu s pravopisom pišemo z veliko začetnico. Kadar pa gre za ciklične prireditve, ki potekajo v bolj ali manj rednih časovnih intervalih, pred njimi včasih stoji vrstilni števnik, zapisan z arabsko ali rimsko številko. Tudi v tem primeru štejemo, da je poimenovanje, ki sledi zapisano z besedami, lastno ime, čeprav ga sestavljajo samo občne sestavine. Imeni srečanja in konference v vašem vprašanju sta torej Vseslovensko srečanje in Deželna konferenca. Če jima dodamo zaporedno število, se nič ne spremeni. Ustrezen zapis je tak, kot ste ga našli na spletnih straneh organizatorjev Vseslovenskega srečanja in Deželne konference. Ali sta dogodka definirana v zakonu ali ne, ne vpliva na zapis velike začetnice.

V najavah, vabilih in podobnih nevezanih alinejnih besedilih tako dilem ne bo. V daljših vezanih tekstih, kjer bomo imena velikokrat uporabljali in zato čutili potrebo po krajšanju z izpuščanjem števnika, pa bodo informacije bralci in bralke vselej dekodirali tudi iz konteksta in bo verjetnost za zmote neobstoječa.