Vrstni in kakovostni pridevnik

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

zanima me, kako je prav. Moramo zapisati brezplačen vodeni obisk Naravnega rezervata Devinskih sten ALI brezplačni vodeni obisk Naravnega rezervata Devinskih pečin?

Vprašanje zadeva rabo določne ali nedoločne oz. vrstne in lastnostne oblike pridevnika. Naj takoj povemo, da je ta težava v glavnem »vidna« samo v imenovalniku in delno v tožilniku ednine pridevnikov moškega spola. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da gre za redek in zanemarljiv pojav, pa ne drži povsem.

Vaše vprašanje bi lahko povzeli tudi takole: zakaj se v gornji besedni zvezi (brezplačen/-čni voden/-i obisk) pri obeh pridevnikih sploh pojavlja vprašanje, ali naj zapisujemo končni -i ali ne?

Vzrok gre iskati v dejstvu, da slovenske pridevnike glede na njihov pomen in nekatere oblikoslovne značilnosti delimo v dve skupini:

1. lastnostni pridevniki nam povedo, kakšen je samostalnik, ki pridevniku sledi: obisk naravnega rezervata je npr. lahko dolg ali kratek, zanimiv ali dolgočasen; veliko takih pridevnikov lahko stopnjujemo (dolg, daljši in najdaljši obisk);

2. vrstni pridevniki pa nam določijo vrsto samostalnika: npr. vodeni obisk je vrsta obiska, ko nas spremlja vodič; državniški obisk je vrsta obiska, ki ga opravi predstavnik države; študijski obisk je vrsta obiska, ki se ga udeležijo študenti in profesorji ...; vrstnih pridevnikov običajno ne moremo stopnjevati (* bolj državniški obisk ) in jim poiskati protipomenk (npr. * neštudijski obisk ).

Težava se pojavi, ker je včasih meja med lastnostnimi in vrstnimi pridevniki zelo nejasna – nekateri pridevniki lahko namreč nastopajo v obeh vlogah. Tak primer je pameten/pametni telefon. Seveda lahko rečemo, da je naš telefon pameten, zelo pameten ali celo najpametnejši, če se želimo pošaliti. Če pa želimo reči, da imamo čisto posebno tipologijo, torej vrsto telefona (smartphone), potem bomo rekli, da je to pametni telefon.

V nekaterih primerih si pomagamo z naglasom: ne vemo, ali je bil francoski kralj Karel I. po postavi vêlik ali ne; pravimo pa mu Karel Véliki, ker je bil pomemben vladar. Prav tako ne vemo, ali je bil njegov oče po postavi majhen ali ne – v zgodovino se je zapisal kot Pipin Mali. Govorimo tudi o vélikih in malih začetnicah (ne pa o velíkih in majhnih začetnicah), saj gre za vrsto črke (a – A) in ne za njeno velikost (a – a).

Povrnimo se k vašemu vprašanju. Oba pridevnika (brezplačen/brezplačni in voden/vodeni) sta v osnovi lahko lastnostna ali vrstna. Iz priročnika Sloleks (https://viri.cjvt.si/sloleks) izvemo, da se oba uporabljata v obeh vlogah. Korpus standardne slovenščine Gigafida (https://viri.cjvt.si/gigafida) nam pove, da je ogled pogosteje voden kot pa vodeni in pogosteje brezplačen kot pa brezplačni, sta pa obe opciji možni.

Natančnejši pregled konkordanc nam pokaže, da je kolokacija (kombinacija) brezplačen vodeni ogled še najpogostejša.

V nekaterih primerih pa dvomov ne sme biti – pinot je sivi in ne siv (ker gre za vrsto vina, ne za lastnost) – oz. jih prav zares ne more biti (ker jih sam jezik ne dopušča) – teran je kraški in ne *krašk.