Torek, 23 april 2024
Iskanje

Vzgoja in izobraževanje

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Maja Melinc Mlekuž

3. jul. 2021 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Spoštovani, zanimajo me strokovno ustrezni prevodi bazičnih šolskih terminov personale docente, docenti, insegnanti. Kako se vam zdi prevod pedagoško osebje? In nato, ali imamo v srednjih šolah učitelje ali profesorje, posledično profesorski ali učiteljski zbor? Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor!

Kljub počitniškemu vzdušju je vaše šolsko obarvano vprašanje zanimivo in umestno, saj odgovor nanj ni tako enoznačen, kot se morda zdi na prvi pogled. V zakonodaji s področja vzgoje in izobraževanja se kot nadpomenka za vse, ki se s tem področjem ukvarjajo, v Sloveniji dosledno uporablja ustaljena terminološka zveza strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju (zajema vzgojitelje, učitelje, psihologe, specialne pedagoge itd., torej zaposlene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah), v skrajšani obliki v manj formalni rabi pa tudi pedagoški delavci ali zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Taka poimenovanja v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji niso v rabi. Kompromisna rešitev bi v tem primeru lahko bila besedna zveza pedagoški kader (bolje kot pedagoško osebje, tej besedni zvezi namreč v zadnjem desetletju raba pada), obliko docenti qualificati pa bi prevedli v usposobljen pedagoški kader.

Pri rabi oblik učitelj/ica oz. profesor/ica ločimo med poklicem, ki ga opravljamo, in izobrazbo.

Učitelj/ica je v slovenščini splošno poimenovanje za vse, ki kjerkoli in karkoli učijo: imamo torej osnovnošolske, srednješolske in celo visokošolske učitelje – to so predavatelji na univerzah. Nekako bi torej lahko rekli, da je učitelj/ica v slovenščini to, kar je v italijanščini insegnante ali docente.

Profesor/ica pa je naziv, ki ga pridobimo z ustrezno izobrazbo in/ali habilitacijo (točneje: izvolitvijo v naziv). Mojca Vzorčnik je zaposlena kot predmetna učiteljica slovenskega jezika, po izobrazbi pa je profesorica slovenščine. Izobrazbeni oz. strokovni naziv bomo zapisali za njenim imenom in priimkom, ne pa pred njim: Mojca Vzorčnik, prof. slovenščine. Pred imenom namreč pišemo samo znanstvene nazive, ki jih pridobimo s podiplomskim študijem, tj. po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu in po starem programu tudi znanstvenem magisteriju. Na fakultetah predavajo visokošolski učitelji z akademskimi habilitacijskimi nazivi docent/ka, (iz)redni oz. (iz)redna profesorica ipd., ti nazivi so zapisani pred imenom.

V splošni (neformalni) rabi velja, da na osnovnih šolah učijo učitelji in sestavljajo učiteljski zbor, na prvostopenjskih in drugostopenjskih srednjih šolah pa profesorji in sestavljajo profesorski zbor. Osnovno šolo obiskujejo učenci, srednjo pa dijaki. Razlika v šolskem sistemu med Italijo in Slovenijo tudi na tem mestu prinese novo zagato pri poimenovanju učencev/dijakov v prvostopenjski srednji šoli. Ti so namreč še vedno učenci, v rabi pa je ustaljena oblika dijaki in le kdo bi si jih čez noč upal degradirati v učence. V pogovoru med mamama dveh sovrstnikov, trinajstletnikov, pri čemer eden obiskuje šolo v Sloveniji in je še učenec, drugi pa v Italiji in je pri tej starosti že dijak, lahko brez dodatnega pojasnila hitro pride do nesporazuma. Take stvari sicer s pogovorom hitro razjasnimo, pri zapisanih in uradnih dokumentih pa je vredno poznati in upoštevati razlike v izobraževalnem sistemu. Ravno tako bosta pogovorno verjetno še dolgo prevladovali obliki nižja in višja srednja šola, v zapisanih besedilih pa si že nekaj časa vedno bolj dosledno utirata pot termina prvostopenjska in drugostopenjska srednja šola, ki sta ustreznejša tako glede na spremembe v italijanski terminologiji (scuola secondaria di primo e secondo grado) kot glede na terminologijo v referenčnem prostoru, torej v Sloveniji.

Od šolske terminologije pa zdaj res k počitnicam – učencem, dijakom in pedagoškemu kadru želimo prijeten oddih.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava