Zaskrbljeni, a tudi optimisti

Usoda Primorskega dnevnika ni samo »slovenski problem«, ampak vzbuja skrb tudi v širši deželni skupnosti, saj gre za časopis, ki opravlja pomembno javno vlogo in zagotavlja Slovencem pravico do dnevnega informiranja v materinem jeziku. Časopisu je zato treba zagotoviti potrebna sredstva, ki naj mu omogočijo nadaljnji razvoj in samostojnost.
Tako je na občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik podčrtal eden izmed njenih »posebnih« članov, tržaški župan Roberto Cosolini. Redni občni zbor, ki je potekal v torek v Prosvetnem domu na Opčinah, je namreč sovpadal s hudo krizo, ki jo doživlja naš časopis: težave so zato bile v središču večine posegov.
Občni zbor je uvedel predsednik zadruge Giorgio-Jure Kufersin in v svojem poročilu spomnil na preiskavo, v središču katere se je pred časom znašla zadruga. »Po prvem pregledu ni bilo za nas nobene posledice, za razliko od naše nadzorovane družbe DZP-PRAE, ki je bila deležna nadaljnjih kontrol, ki so bile namenjene iskanju eventualne neposredne tesnejše povezave z Zadrugo Novi Matajur, ki je dejansko ni, če izvzamemo normalne poslovno-komercialne odnose.« Postopek je kot znano še v teku, državni prispevki so zamrznjeni: Kufersin je dejal, da je upravni svet zadruge v tesnem sodelovanju z upravnim odborom založniške hiše DZP-PRAE (zadruga je kot znano njen stoodstotni lastnik) naredil »vse korake, ki so bili možni in potrebni, da se zadeva premakne z mrtve točke, kar upamo, da se bo dogodilo v najkrajšem času«.
O preiskavi agencije za konkurenco AGCOM je podrobneje spregovoril predsednik DZP-PRAE Rado Race. Uvedli so jo, da bi preverili, kakšne povezave obstajajo med Primorskim dnevnikom in Novim Matajurjem; zakon 250/90 namreč prepoveduje javno financiranje povezanih podjetij. Finančna straža je tako v Trstu kot v Čedadu pregledala ogromno dokumentov in pripravila poročili, v katerih je bila po Racetovi oceni vrsta netočnosti (časopisa naj bi na primer imela sedež v isti stavbi), edino povezavo pa predstavlja 9 članov Zadruge Novi Matajur, ki so istočasno tudi člani Zadruge Primorski dnevnik: upravitelji DZP-PRAE so zato pripravili spomenico s svojimi popravki-ugovori in sedaj čakajo na rimsko odločitev. S to pa zavlačujejo, tudi zato, ker je država brez vlade in so torej ministrski funkcionarji prepuščeni sami sebi.
Upam si trditi, da je naše podjetje najboljše upravljano podjetje v zamejstvu, je dejal Race: predpostavk za povezavo ni, preiskava se lahko zaključi samo pozitivno. Podjetje ima sicer likvidnostne težave, ekonomsko gledano pa je zdravo, tudi zato, ker mu je s pomočjo solidarnostne pogodbe in nekaterih predčasnih upokojitev uspelo zmanjšati izdatke: računamo, da izgube ne bo, je dejal Race.
Odgovorni urednik Dušan Udovičje poudaril, da je Primorski dnevnik doživel široko podporo tako pri institucijah (podprl ga je na primer ves tržaški občinski svet) kot pri bralcih, za katere je zadruga priredila deset teritorialnih srečanj. Situacija v uredništvu pa ostaja krizna, delovni pogoji so težki. O teh je podrobneje spregovoril sindikalni predstavnik novinark in novinarjev Aljoša Fonda. Zaradi solidarnostne pogodbe mora vsak novinar ostati vsak mesec sedem dni doma: že večkrat se je zgodilo, da je časopis, ki izhaja povečini na 20 straneh, ustvarilo od 6 do 8 novinarjev. Pomanjkanje kontinuitete zaradi odsotnosti kolegov sili v improviziranje, programiranja je malo ali nič. Največje težave imajo v goriški redakciji, številni sodelavci, ki že več mesecev niso honorirani, prav tako fotografi in tiskarji podjetja Edigraf. Fonda je tudi opozoril, da je v uredništvu veliko mladih novinarjev, ki bi radi kljub krizi razmišljali o osebnem in časopisnem razvoju.