FJK naj bo ponovno laboratorij integracije

Izmenjava tako imenovanih dobrih praks, pozitivnih izkušenj pri jezikovni in kulturni promociji zgodovinskih jezikovnih manjšin, je bila v središču petkovega celodnevnega posveta, ki sta ga na sedežu fundacije goriške hranilnice priredila Slovenski raziskovalni inštitut in furlansko filološko društvo Societât Filologjiche Furlane. Štirinajst predavateljev je sicer ne ravno številnemu občinstvu spregovorilo o zelo različnih dejavnostih: od projekta Eduka, ki je med mladimi na obmejnem italijansko-slovenskem pasu širilo vrednote večkulturnosti, do sardinskega festivala, na katerem tekmujejo filmi, posneti v takih ali drugačnih manjšinskih jezikih, od promocije ladinščine skozi pop glasbo do informacijske tehnologije v manj razširjenih jezikih.
Uvodni pozdrav sta posvetu prinesla predsednika obeh ustanov, ki sta priredili posvet. Milan Bufon je izrazil zadovoljstvo, da se je v Furlaniji Julijski krajini razdalja med večino in manjšino občuteno zmanjšala, kar se zrcali tudi v slovenskih šolah: narastlo je tako število otrok iz mešanih kot iz neslovenskih družin, zaradi česar so šole postale posredovalke slovenske kulture tudi večinskemu narodu. To zahteva nove didaktične prijeme in revizijo celotnega deželnega izobraževalnega sistema, v prepričanju, da mora Furlanija Julijska krajina ponovno postati »laboratorij«, ki naj spodbuja dinamično in uspešno kulturno sodelovanje oziroma integracijo.
Federico Vicario je ob izraženem zadovoljstvu nad ustaljenim sodelovanjem s Slorijem opozoril, da potrebujejo dobri projekti finančna sredstva. Deželna uprava po njegovi oceni vlaga premalo denarja v zaščito manjšinskih jezikov in kultur, v prvi vrsti v njihovo poučevanje.