Dan tako blizu

Današnje ameriško-evropsko izkoriščanje praznikov za zaslužek mi preseda, me moti, vznemirja.
Božič mit? Čustveno pripovedovanje s spomini? Ne. Ko ovržem pretirano čustvo, se mi prikaže vsa realnost. V kroniki mlad par ovije novorojenega, ki ga imenujemo z velikim N, v votlini, brez topline doma. Sledi umor 20 nedolžnih otrok, beg v Egipt, skrito družinsko življenje do 30. leta. V koledarju: drugi dan po Božiču Štefanova nasilna smrt, pričevanje do mučeništva. Realnost kontrastov današnjih dni: stalno prerekanje v parlamentu, ujme, pribežniki, brezposelnost, odpust od dela, zaprte tovarne, nad sto ženskih umorov. Sem del teh dogodkov. To je realnost, kdaj kruta, vznemirljiva. In danes čutim še z večjo težo, kontrast temu dnevu. V sebi čutim željo po nečem čistem, pristno človeškem. V Božiču zopet in posebej upam v odpravo krivic.
A krivice se ne odpravijo same. Božič zato ni samo čustvo, je šola, upanje, smer, od sprejema realnosti. Bog je postal moj sosed, sprejel trpljenje, je eden izmed nas, vsak dan mi govori. Je v meni.
Vsi ne verujejo , a vsi čutijo potrebo po čisti ljubezni, miru, da bi živeli spodobno človeško življenje. Vrednote, ki izstopajo v tem dnevu kot odsev tistega dogodka. Ko voščim, kot lani, izražam svojo in skupno željo, skupaj naredimo kaj potrebnega.
Božič – smer. Vernik sprejema, nevernik se sprašuje in išče, morda posebej ob tem dnevu. Ne samo jaslice, drevesce. Tudi to, a kaj več, ker Božič je klic k odpravi hudobije, zla, uresničenju ljubezni s polnim človeškim prizvokom besede. Tudi na tebi je uresničenje .
Nekaj se je zgodilo. Se dogaja vsak dan, Odgovor imaš v sebi, v tvoji človeški naravi. Samo »razumsko« ne boš prišel do odgovora. Ne išči okrog, temveč v sebi. Božič (mali Bog) je najprej v tvojem srcu.
Miren in plodovit Božič! Z mnogimi, ki si prizadevajo za nekaj dobrega in lepega. Božično sporočilo in naročilo!

Dušan Jakomin, duhovnik