Poklon nabrežinski čupi Mariji

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so se še zadnjič družili ob čupi Mariji, ki je edini popolnoma ohranjeni deblak slovenskih ribičev s Tržaškega. Čupa Marija je kot dragocen predmet devet let krasila del stalne razstave Med naravo in kulturo v vsebinskem sklopu o morskem ribolovu. Z junijem pa jo bodo v muzeju preselili v depo in ji tam zagotovili primernejše klimatske pogoje. V ta namen so v okviru projekta 'Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izdelali ponazorilo, ki bo na razstavi nadomestilo originalno čupo. ''Sestra'' čupe Marije je nastala po šablonah restavratorjev Janeza Črneta in Gregorja Kosa, izdelal pa jo je tesarski mojster Franc Bergant iz Lukovice pri Brezovici. Čupo Marijo so izdelali pri Babčevih v Nabrežini leta 1898, za Slovenski etnografski muzej pa jo je leta 1947 pridobil kustos pred kratkim umrli Milko Matičetov in jo po zapletenih poteh s tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja pripeljal v Slovenijo. Večera so se udeležili strokovni sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja kot tudi ostali, ki so bili s čupo v življenju kakorkoli povezani, med drugim tudi Nabrežinec Bogdan Petelin, potomec Babčevih. Predsednik Društva Ribiški muzej tržaškega primorja iz Križa pri Trstu. Predsednik Društva in ladijski inženir Franko Cossutta je še posebej poudaril, da čupa dokazuje slovenstvo na tem območju in zmožnost prilagajanja naših prednikov razmeram plovbe po morju, saj je bila čupa izvorno sladkovodno plovilo. Svojo izkušnjo z didaktiko muzejskih predmetov je delila Jasna Simoneta, etnologinja iz Nabrežine. Na večeru so se poklonili nekdanjim ribičem, pokojnemu Zdravku Cahariji Babčevemu in bratoma Gruden Martinčevima iz Nabrežine ter nekdanjemu kapitanu Brunu Volpiju Lisjaku, ki so ogromno prispevali k ohranitvi ribiške dediščine. Niso pozabili niti na nedavno preminulega novinarja Jadrana Sterleta, ki je slovensko pomorsko dediščino uspešno zapisoval na filmski trak.