Zakaj se Slovenci niso opredelili?

Na Koroškem je - kot že v prvem krogu 24. aprila - v nedeljo prepričljivo zmagal desničarski populist Norbert Hofer. Za kandidata iz vrst svobodnjaške stranke (FPÖ), ki je v času Haiderjeve in Döflerjeve vladavine (2000 - 2013) deželo pripeljala na rob finančnega bankrota, glasovalo skoraj 60 odstotkov vseh volivk in volivcev oz. 127 od 132 občin. Tudi v veliki večini dvojezičnih občin je Hofer zasedel prvo mesto. Za kandidata Zelenih so večinsko glasovale samo tri dvojezične občine Sele, Železna Kapla in Hodiše, izven dvojezičnega ozemlja pa samo še mesto Celovec in Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru. Najboljši rezultat za Van der Bellenena na Koroškem nasploh je prispevala Sele (okraj Celovec-dežela), namreč 75 odstotkov glasov, v trški občini Železna Kapla-Bela (okraj Velikovec) je Alexander Van der Bellen prejel 55 odstotkov glasov, v Hodišah pa 51. Prve analize izida nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev v dvojezičnih občinah so pokazale, da so koroški Slovenci in Slovenke volili predvsem Van der Bellena, kar se izraža v tem, da je Hofer sicer tudi v skoraj vseh dvojezičnih občinah zmagal, a je bil odstotek zanj za nekaj odstotkov nižji v primerjavi z občinami oz. okraji na ostalem Koroškem. S strani političnih organizacij slovenske manjšine van der Bellen kljub grozečemu zasuku v desno ni imel znatne javne podpore, saj nobeden od njihovih vidnih predstavnikov ni dal zanj volilnega proglasa oz. se javno izrekel proti izvolitvi desničarskega populista Hoferja. Šele v nedeljo zvečer, ko je imel Van der Bellen resne možnosti, da postane predsednik države, so se nekateri vidnejši predstavniki manjšin pojavili v javnosti z izjavami, da upajo na zmago Van der Bellena, piše danes v Primorskem dnevniku Ivan Lukan.