Stopnja samomorilnosti v Italiji pod, v Sloveniji nad evropskim povprečjem

Duševno zdravje je v sodobni družbi manj zapostavljeno, samomor pa manj tabuiziran kot nekoč, kljub temu pa potreba po iskrenih pogovorih o samomoru, odpravljanju mitov ter zmanjševanju stigme ostaja, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora preteklega 10. septembra poudarili pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Tretje in zadnje leto je ta dan potekal v znamenju gesla Spreminjajmo razumevanje samomora, s katerim pozivajo k premiku od nerazumevanja k odprtosti, empatiji in podpori.

Vzporedno s prizadevanji za ustvarjanje okolja, v katerem bi si ljudje upali spregovoriti in poiskati pomoč, je bila to tudi priložnost za vpogled v statistike in ugotavljanje, ali se število samomorov v posamezni državi znižuje, stagnira ali zvišuje.

Za Italijo zadnji uradni razpoložljivi podatki zadevajo leto 2023, objavil jih je Eurostat. V tem letu je zaradi namernega samopoškodovanja ali njegovih posledic v Italiji življenje izgubilo 3746 ljudi, v Sloveniji pa 362.

Zaradi različnih velikosti držav dejansko pojavnost samomorov najbolj nazorno beleži t. i. samomorilni količnik oziroma razmerje med številom samomorov na 100.000 prebivalcev. Pregled tega podatka za Italijo in Slovenijo pokaže, da je stopnja samomorilnosti precej višja v Sloveniji, kjer je koeficient umrlih oseb zaradi samomora leta 2023 (to je zadnje leto, za katerega so v Eurostatu razpoložljivi podatki) znašal 16,4, medtem ko je v Italiji bil 5,8. Evropsko povprečje je bilo v omenjenem letu 10,4.

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora so s slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) postregli z nekoliko bolj svežimi podatki, iz katerih je razvidno, da je v bilo v Sloveniji lani 336 samomorov, kar je manj kot leto pred tem.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.