Ženske in ... znanost??

Drage bralke in bralci, je kdo izmed vas morda prebral članek »Il talento delle donne per la scienza« (Talent žensk za znanost) v časopisu La Repubblica, 16. oktobra? Ta je namreč kmalu postal tarča ostrih napadov.

Ženske ne znajo abstrahirati?
Gre za članek Piergiorgia Odifreddija, italijanskega matematika. Zapisal je: »ženske sposobnosti so premo sorazmerne konkretnosti in obratno sorazmerne abstrakciji«. Ta navidezno nedolžen stavek je znotraj Italijanske matematične skupnosti (UMI) sprožil ostre polemike. Skupina UMIja za enakopravnost piše, da je Odifreddi le golo naštel imena ženskih matematičark in znanstvenic, ki so v zadnjih letih prejele kako nagrado ali zmagale na šahovskih turnirjih. Zaradi nizkega števila zmagovalk je Odifreddi, po mnenju skupine UMIja, zaključil, da so ženske bolj nadarjene za neko »konkretno« delo, abstraktnosti pa, če tako hočemo, nimajo.

Eksplozivna reakcija spleta ...
Na pismo, ki ga je skupina UMIja objavila na Repubblici je Odifreddi odgovoril s pismom, v katerem izpostavlja dejstvo, da so njegove izjave napačno interpretirali.
Poleg najrazličnejših pisem so eksplozivno narastle kritike na različnih spletnih straneh, blogih in facebook skupinah. Oglašajo se ljudje, ki hočejo izpostaviti pomen, ki so ga nekatere ženske imele v razvoju znanosti. Ponovno se bralcem pokažejo (manj) znana imena ženskih znanstvenic: Marie Curie (dvakratna zmagovalka Nobelove nagrade), Emmy Noether, Sofya Kovalevskaja, Sophie Germain, Ada Lovelace, Rita Levi Montalcini, Rosalind Franklin, Margaret Hamilton, Margherita Hack ipd.

DNK? Vohunske operacije!
Če bi morali za vsako zgoraj omenjeno ime zapisati nekaj vrstic, bi morali Primorskemu dnevniku ukrasti vse možne strani! Predstaviti pa bi vam želeli le dve krajši zgodbi, ki sta manj znani.
Verjetno ste bralci seznanjeni s tem, da je v jedru naših celic neka kislina, ki ji pravimo DNK. Mnogo let so se znanstveniki spraševali: kakšne oblike je sploh DNK? Danes vemo, da je to dvojna vijačnica, do tega odkritja pa je prišlo leta 1953, ko sta dva znanstvenika, Crick in Watson, opisala prvi model DNKja in nato zmagala Nobelovo nagrado iz medicine, leta 1962.
Hmm… Do istih zaključkov je prišla leta 1951 kemičarka Rosalind Franklin, ki se je ukvarjala z rentgenskim slikanjem DNKja. Franklinin šef, Wilkins, je informacije, ki jih je uslužbenka zbrala, posredoval Watsonu in mu (na skrito?) pokazal tudi fotokopije Franklinih rentgenskih slik DNKja. Da, kakor, da bi se igrali vohune. Watson in Crick sta potemtakem uspela objaviti »svoja« odkritja pred Franklinovo: njuni imeni sta zapisani v analih znanosti. Zgodovinarji znanosti so pred kratkim ugotovili, da je bila res Rosalind prva, ki je določila obliko DNKja.
Ženska, kateri so odvzeli eno izmed najpomembnejših odkritij v zgodovini človeštva. Nočemo obtoževati ne Watsona ne Cricka, zanimivo je pa poudariti, da je bilo ime Franklinove dolgo let zapisano nekje daleč od prvih mest revolucionarnih znanstvenikov.

Univerza ni  ...  kopalnica!
Nemčija. 1915. Emmy Noether je dokončala študij matematike na univerzi v Erlangenu. Filozofska fakulteta univerze v Göttingenu močno nasprotuje dodelitvi naziva Privatdozent ženski. »Kaj si bodo mislili naši vojaki, ko se bodo vrnili iz vojske in se bodo morali učiti pri ženski?« vpraša nekdo iz akademskega senata. David Hilbert, eden najbolj znanih in uglednih matematikov 20. stoletja, reče »Spol kandidata ne more biti razlog proti njeni habilitaciji kot Privatdozent. Navsezadnje smo univerza, ne pa kopalnica!« Hilbertove besede zazvenijo v mrzlih prostorih ugledne Univerze. Ženska, ki bo učila na univerzi? Nezaslišano!
Zgodba Emmy Noether, ene izmed še najbolj znanih matematičark in fizičark, se začenja z odklonom s strani uglednega Akademskega Senata. Dober del svojega življenja bo morala Emmy delati zastonj, učila bo pod imenom Davida Hilberta, enega izmed redkih profesorjev, ki bo verjel v njene sposobnosti. Ker je Emmy judovskega izvora, bo prisiljena zbežati v ZDA, saj jo bodo nacisti preganjali. Briljantna matematičarka, sposobna fizičarka, vendar ženska: to ji je povzročilo kar nekaj težav!

Skratka, ženske so v zgodovini znanosti večkrat potiskali v ozadje. Današnje znanosti pa si brez zaslug teh uglednih znanstvenic sploh ne moremo predstavljati!