Obtoženec za atentat v Bologni ropal v Trstu

Na današnji dan pred 37 leti - v soboto, 2. avgusta 1980 - je na železniški postaji v Bologni počilo. Ura na peronu je ustavila tisti trenutek: 10.25. V eksploziji je umrlo 80 ljudi, 205 jih je bilo ranjenih.
Slabih enajst let pozneje, 22. januarja 1995, sta bila za teroristični pokol pravnomočno obsojena Giuseppe Valerio Fioravanti in Francesca Mambro, pripadnika skrajno desničarske teroristične organizacije NAR (Nuclei armati rivoluzionari). Fioravanti je bil konec šestdesetih let miljenček italijanskih družin, ki so tedensko sledile popularni televizijski nanizanki La famiglia Benvenuti; Francesca Mambro je bila njegova poznejša teroristična družica.
Po skoraj štirih desetletjih bo dobil pokol v Bologni nov sodni privesek, katerega protagonist bo človek, večkratni morilec, ki se je v začetku osemdesetih let preteklega stoletja večkrat znašel tudi v ospredju tržaške črne kronike. 6. oktobra letos se bo na sodišču v Bologni začel sodni postopek proti Gilbertu Cavalliniju, enemu od vodilnih članov teroristične skupine NAR. Obtožen je sodelovanja pri pokolu oziroma pri pripravi pokola.
Nuclei armati rivoluzionari je bila neofašistična prevratniška skupina, ki je dobro desetletje z umori, napadi, atentati, ropi in tatvinami strašila po državi. Svoje delovanje je financirala prav z ropi in tatvinami. Nekaj teh je opravila tudi v Trstu.
Izbira Trsta za rope in tatvine je bila - s policijskega vidika gledano - samomorilska. Tako jo je v začetku osemdesetih let preteklega stoletja označil takratni vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Sergio Petrosino. Mesto je bilo »obkoljeno« s strogo nadzorovano italijansko-jugoslovansko mejo; izhod sta predstavljali le Obalna cesta in takratna Trbiška cesta. Dovolj bi bili cestni zapori na teh dveh prometnicah in zlikovci bi sami privozili v policijsko past. Tako pa ni bilo.